ZDRAVSTVENI RAZVOJNI FORUM

15. konferenca Management in vodenje v zdravstvu


8. - 9. marec 2018

DNIURMINUTSEKUND

Portorož

GH Bernardin

NEIZKORIŠČENE PRILOŽNOSTI V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU

Uspešno in kakovostno delovanje zdravstvenega sistema je pomembno za zadovoljstvo vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Sistem, ki bo modern, dolgoročno finančno vzdržen, prilagojen demografskim spremembam, z visoko določenimi standardi in normativi ter široko paleto orodij, ki bodo omogočala uresničevanje le-teh. Z namenom čim bolj celovito pokriti področje upravljanja in sistemskih rešitev v slovenskem zdravstvu ter podati platformo za odkrit dialog čim večjemu številu ključnih deležnikov organiziramo že 3. Zdravstveni razvojni forum oziroma 15. konferenco Management in vodenje v zdravstvu.

S svojim delovanjem želimo prispevati k izboljšavi slovenskega sistema zdravstvenega varstva ter podati potencialne rešitve na mnoge izzive s katerimi se srečuje. Menimo, da je potrebno z vidika osveščanja ključnih deležnikov narediti korak naprej v odprti razpravi z namenom, da so najboljše rešitve sprejete z velikim soglasjem oziroma z nacionalnim konsenzom.

Na konferenco so vabljeni vsi pomembnejši deležniki v sistemu zdravstvenega varstva, predstavniki kakovosti v zdravstvu, direktorji zdravstvenih ustanov, strokovni direktorji, vodje kakovosti, medicinske sestre, drugi zdravstveni delavci ter predstavniki zdravstvenih zavarovalnic in pristojnega ministrstva.

ZAKAJ NA KONFERENCO


Vrhunska zasedba

Svoje znanje, izkušnje, rešitve, predloge in dobre prakse bodo z nami delili vidni predstavniki politike, zdravstvenega managementa, zdravniki, predstavniki zdravstvene nege, zdravniških združenj, sindikatov, farmacije in drugi.



Prebojne vsebine

Rdeča nit letošnjega srečanja je NEIZKORIŠČENE PRILOŽNOSTI V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU. Jih lahko najdemo v vključevanju pacientov in svojcev, kakovosti zdravstvene obravnave in varnosti pacientov, defenzivni medicini, izobraževanju, komunikaciji, medicinskemu turizmu, digitalizaciji v zdravstvu ...?


Odlična družba

Z nami bodo vsi pomembnejši deležniki v sistemu zdravstvenega varstva, predstavniki kakovosti v zdravstvu, direktorji zdravstvenih ustanov, strokovni direktorji, vodje kakovosti, medicinske sestre, drugi zdravstveni delavci ter predstavniki zdravstvenih zavarovalnic in pristojnega ministrstva.

PROGRAM

Četrtek, 8. 3. 2018
8.00-9.00

Registracija

9.00-9.10

Pozdravni nagovor
Dr. Ana Medved, državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje

9.10-9.40

»Svetla oblačna« prihodnost slovenskega zdravstva
Smiljan Švarc, Pošta Slovenije

Predstavitev in prikaz koncepta zagotavljanja centralne oblačne informacijske strukture za celotno slovensko zdravstvo, zagotavljanje brezprekinitvenega poslovanja ter prednosti in prikaz/simulacija stroškov in prihrankov na konkretnem primeru.

9.40-10.00

Predstavitev dobrih praks, rezultatov in izkušenj delovanja španskega modela zdravstvenega sistema na primeru ASISA group*
Lorenzo Pengo, Microsoft CE Europe HQ

10.00-10.30

Ustrezna edukacija - neizkoriščena priložnost slovenskega zdravstva?
Prof. dr. Igor Gregorič, dr. med., University of Texas Health Science Center, Houston, Texas, ZDA

10.30-10.50

Protonska terapija nov izziv za Slovenijo
Prof. dr. Primož Strojan, Onkološki inštitut Ljubljana, mag. Janko Burgar, Cosylab d.d.

Obsevanje malignih tumorjev s protoni se od konvencionalnega obsevanja s fotonskimi in elektronskimi žarki razlikuje po tem, da povzroča pomembno manjšo sevalno obremenitev zdravih tkiv v okolici tumorja. To zmanjšuje tveganje za nastanek neželenih učinkov sevanja, vključno z obsevanjem izzvanih malignomov. V Sloveniji je s konvencionalno radioterapijo letno zdravljena približno tretjina vseh bolnikov, ki v enakem obdobju zbolijo za rakom, kar pomeni več kot 4300 bolnikov na leto.
V Sloveniji protonska terapija (PT) ni na voljo se pa intenzivno razvija v tujini. Izmed slovenskih bolnikov so jo – v tujini – deležni pretežno otroci. Z ambicijo, da bi slovenskim bolnikom to vrsto zdravljenja zagotovili doma, in z željo utrditi vlogo Onkološkega inštituta v Ljubljani kot regionalnega referenčnega onkološkega centra, je bil izdelan akcijski načrt za vzpostavitev centra za PT v Sloveniji, ki povezuje partnerje s področij medicine, znanosti in gospodarstva. Ta načrt predvideva financiranje naložbe po načelu javno-zasebnega-partnerstva in model delovanja, ki bo odprt v regijo. Sledenje pomeni, da bo del storitev namenjen bolnikom iz tujine, kar bo omogočilo (samo)financiranje centra in vzporeden razvoj zdravstvenega turizma (pre&after care storitve). Načrtovana vzpostavitev centra za PT v Sloveniji z regionalno dimenzijo, bo torej finančno (samo)vzdržna in deloval po t.i. »non-for-profit« modelu, kjer se bo presežek prihodkov nad odhodki vračal v zdravstveni sistem. Center bo domačim bolnikov omogočil najnaprednejše zdravljenje na področju radioterapije ter zagotovila napredek medicinske stroke in znanosti; predstavlja naložbeno priložnost za slovensko gospodarstvo ter dolgoročni razvoj družbe in bo nedvomno prispeval k prepoznavnosti Slovenije v svetu.

10.50-11.05

Razprava

11.05-11.30

Odmor

11.30-12.00

Znanje in strokovnost - neizkoriščena priložnost
Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., samostojni svetovalec

Znanje je določeno kot celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem in kot celoto znanih, ugotovljenih podatkov o stvarnosti. Znanje se lahko definira tudi kot potencialno uporabna informacija ali kot sposobnost za reševanje problemov. O spoznanju pa govorimo takrat, kadar na podlagi znanja ugotovimo, kakšen je vpliv posameznih informacij na rešitev zadanega problema.
Med prioritetnimi strateškimi usmeritvami sistemov, seveda tudi zdravstvenih, je prepotrebna skrb za ustrezno izobrazbo in strokovno znanje zaposlenih. Širitev znanja bi morala predstavljati pomemben instrument za doseganje trajnih in učinkovitih rešitev za kompleksne izzive zdravstvenega sistema na področju organiziranosti in procesov: učinkovitost, kakovost in varnost. Pomanjkljivo ali odsotno znanje onemogoča uspešno kreativnost v zdravstvenem sistemu.

12.00-12.20

Kriza načrtovanja in kadrovanja
Samo Fakin, Thermana Laško

Ena izmed temeljnih osnov vsakega družbenega podsistema je načrtovanje in kadrovanje. Brez načrta ne vemo kam gremo in brez kompetentnega kadra je operativno upravljanje težko ter omogoča doseganje željenih rezultatov. V zadnjih 20 letih je bilo načrtovanje večkrat deležno diskvalifikacij kot ostanek nekih preteklih časov (ostanek socializma). Kadrovanje na vodilna delovna mesta pa je bilo vedno predmet političnih odločitev. Zdravstvo je interes vseh državljanov z istim končnim ciljem - Zdravje. Ob poznavanju potreb prebivalstva je načrtovanje vseh elementov učinkovitega sistema v glavnem matematična operacija in ne predmet političnih dogovorov.

12.20-12.40

Varnost pacientov in zdravstvenega osebja – kaj bi bilo, če bi bilo, pa ni, ampak enkrat bo?
Izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med. FAAC

Velikokrat ni skladnosti med tem kar ljudje govorijo in med tem kar delajo. Namesto, da bi se o neki stvari najprej poučili, definirali problem, ga analizirali, tvorili ideje za njegovo rešitev in nekaj izbranih rešitev pilotno testirali, raje večkrat odločamo prek palca, na hitro. Strokovnjakov ne povabimo k sodelovanju, zlasti ne tistih, ki razmišljajo drugače, če pa jih, raje odločamo z močjo položaja in ne na podlagi znanstvenih dejstev. To vodi do napačnih odločitev in hudih posledic za tiste, ki so končni uporabniki zdravstvenega varstva. To so pacienti in zaposleni v zdravstvu. V predstavitvi bom pokazal model oblikovalnega razmišljanja s praktičnim primerom neizkoriščene priložnosti za zmanjševanje škodljivih dogodkov zaradi napak.

12.40-13.00

Razhajanja med pričakovanji in možnostmi: kaj lahko prispeva vsak od nas?
Asist. prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., Zdravstveni dom Ljubljana

13.00-13.20

Odsotnost sistemskih spodbud za večjo učinkovitost zdravstva
Tomaž Gantar, dr. med., Odbor za zdravstvo v Državnem zboru

13.20-13.35

Razprava

13.35-15.00

Kosilo v hotelski restavraciji

15.00-16.00

Kaj nas čaka v prihodnosti?

16.00-16.20

Poslovni protokol - tudi izgubljena priložnost v zdravstvu?
Ksenija Benedetti, Protokol Republike Slovenije

Se znate primerno obleči? Znate primerno predstaviti vašega sodelavca? Poznate sporočila nebesedne komunikacije? Znate primerno nasloviti svojega partnerja, pacienta, predstojnika, direktorja? Veste, o katerih temah ni primerno govoriti? Osebna odličnost je vaša vrlina. Poznavanje protokolarnih pravil pomaga, da ste bolj samozavestni in da se bolje znajdete v poslovnem svetu.

16.20-16.40

Odnosi in komunikacijska kultura v zdravstvu - zamujena možnost?
Mag. Franc Hočevar

Odnosi in sodelovanje v zdravstvu, predvsem pristni, resonančni pa tudi taki z ustrezno distanco, so predpogoj za ustrezno delovanje zdravstvenega sistema kot celote. Ne gre le za odnose in komunikacijo s pacienti, temveč tudi za ustrezno komunikacijo državnih organov z javnostjo, zdravstvenimi ustanovami, nosilci dejavnosti v njih in vsemi zaposlenimi v tem sistemu. Sporočila, ki jih posredujejo v hierarhiji teh odnosov, začrtujejo tudi pot odnosov z uporabniki zdravstvenih storitev pa tudi med izvajalci zdravstvenih storitev. Ta pa močno vpliva na zaupanje in učinkovitost celotnega sistema na vseh ravneh. Zamujena možnost se kaže v pojavu kognitivne disonance, ki hromi zdravstvo, povzroča slabo razpoloženje in ustvarja vtis, da je vse narobe.

16.40-17.00

Odrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov v slovenskem zdravstvenem sistemu - izgubljena priložnost za ureditev razmer?
Dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med., Zdravniška zbornica Slovenije

V letu 2017 je bilo v državnem zboru sprejetih več zakonskih novel pod skupnim imenom »reforma zdravstvenega sistema«. Pri pripravi teh zakonov predlagatelj in zakonodajalec Zdravniške zbornice Slovenije, ki ima po Zakonu o zdravniški službi pravico in dolžnost sodelovanja, praviloma nista vključevala oziroma sta našim predlogom aktivno nasprotovala. Kot smo napovedovali, bodo nekatere spremembe povzročile bistveno poslabšanje razmer v zdravstvenem sistemu, predvsem pa okrnile dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev. V predstavitvi bom navedla več konkretnih primerov, vezanih na posamezni zakon.

17.00-17.15

Zapisi iz močvirja
Marko Radmilovič, Val 202

17.15-17.30

Odmor

17.30-19.30

OKROGLA MIZA: Zdravstvena reforma. Včeraj - nič. Danes - nič. Morda vendarle jutri?
Moderira: Diana Zajec, novinarka in urednica

20.00-

Večerno druženje v News Cafe-u

Petek, 9. 3. 2018
9.00-9.15

Uvodni nagovor - Oblikovanje pravic v zdravstvu - neizkoriščena priložnost, sanje ali upanje v prihodnost
Vlasta Nussdorfer, Varuhinja človekovih pravic RS

Vsi se zagotovo strinjamo, da je zdravje vrednota, ki jo sami zaradi preštevilnih vzrokov težko ohranjamo. Ko ga izgubimo, ga nam zdravstvene institucije težko v celoti povrnejo. Za vsako bolezen pričakujemo nova in čudežna zdravila, posvetujemo se z "internetnimi" znanci, ki nasvete delijo vsevprek in za vsako, še tako težko in usodno bolezen. Nasedamo zdravilcem, ki to niso, znamo le grajati in nikoli pohvaliti. Kako torej gledati v prihodnost in kje je v njej naša odgovornost v skrbi za lastno zdravje? Ko zbolimo, se naša pričakovanja usodno srečajo z državo in njenimi zdravstvenimi institucijami. Pričakujemo, da nam sistem zagotovi dostopnost do kakovostnih programov preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije, in to ne glede na višino prejemkov, plače ali pokojnine. Bomo v prihodnosti ohranili načelo solidarnosti in zagotovili dostopnost ali pa bomo v še večji meri obremenili posameznika, da plača za storitev, tudi tiste, na robu preživetja? Se da z denarjem res vse kupiti? Kako bomo v prihodnosti določili naše pravice, odgovornosti in dolžnosti? Kdo je odgovoren in kaj naj naredi, da bo izpolnil pričakovanja zdravih, bolnih in zaposlenih v zdravstvu?

9.15-9.45

Upravljanje profitabilne in strokovno-vrhunske bolnišnice – misija nemogoče?
Denis Jašarević, IN2, Janko Cajhen, SICOM

Prikaz odličnih in preizkušenih poslovnih praks skozi celovito informacijsko rešitev za vodenje in spremljanje poslovanja bolnišnic – strokovno medicinski in ekonomski vidiki upravljanja bolnišnic.

9.45-10.10

Digitalizacija - priložnost za vse partnerje v sistemu zdravstvenega varstva
Prim. prof. dr. Ivan Eržen, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Digitalizacija je prihodnost sistema zdravstvenega varstva. S tem v zvezi se pojavljajo številni izzivi, hkrati pa ustvarja digitalizacija priložnosti, ki izjemno pomembno vplivajo na kakovost in varnost zdravstvene obravnave. Gre za temeljni pristop, ki prinaša izjemne spremembe v upravljanju sistema zdravstvenega varstva. Danes se zavedamo, da brez uveljavitve digitalizacije v zdravstvu ne moremo računati na razvoj in uspešno uresničevanje ciljev in pričakovanj, ki jih imamo v zvezi z zdravstvenim varstvom. To velja še posebej za paciente, katerih zdravstvena obravnava poteka ob podpori digitaliziranih procesov bistveno bolj zanesljivo, saj je na voljo veliko več informacij, ki so v procesu zdravljenja odločilnega pomena. Na ta način je proces zdravljenja veliko bolj varen, kakovosten in predvsem uspešen.
Prav tako so tu velike priložnosti za izvajalce zdravstvene dejavnosti, plačnike in seveda za upravljalca sistema, ki jim digitalizacija omogoča sprejemanje odločitev in spremljanje procesov na podlagi zanesljivih informacij, ki so na voljo brez večjega časovnega zamika. Gre za proces, ki prinaša prednost vsem, zato je potrebno vložiti vso energijo, da se čim prej uveljavi in uporablja tudi v Sloveniji.

10.10-10.30

Tržne možnosti in priložnosti slovenskega zdravstva
Mag. Robert Cugelj, URI-Soča

O trženju v zdravstvu se v Sloveniji govori že kar nekaj časa, vendar do sedaj ni bilo odgovorjeno na nekaj ključnih vprašanj. Še posebej zato, ker v našem primeru govorimo o trženju, ki naj bi ga izvajale javne zdravstvene organizacije. Na žalost se govori o tej temi bolj z negativnega, kakor z pozitivnega vidika, razlog v tem pa je verjetno bojazen, da bodo slovenski prebivalci prikrajšani tako ali drugače za hitro in kakovostno zdravljenje. Izkušnje iz preteklosti so v zvezi s trženjem take, da so se izmenjavala obdobja skromnega navdušenja za trženje z obdobji popolne prepovedi z utemeljitvijo, da je javni sektor namenjen za storitve javnega značaja in tiste, ki jih država zagotavlja z zakonom. Kar je sicer res. Verjetno je to tudi glavni razlog, da zdravstvena politika in tudi širša politika trženja v zdravstvu in predvsem medicinskega turizma do sedaj ni nikoli strateško podprla, tako kot to podpirajo večina držav EU (npr. Hrvaška, katera je pripravila strategijo razvoja zdraviliškega in medicinskega turizma na Hrvaškem in to minister za turizem predstavlja širom po Evropi in tudi širše). Torej Slovenija je že zamudila pretežni del »vlaka«, zaradi lege skoraj v centru Evrope, zaradi turistične in delno tudi zaradi prepoznavnosti zdraviliškega turizma pa so še vedno priložnosti za ponujanje specifičnih medicinskih uslug. Torej, prvo, kar bi morali zagotoviti, je to, da se lastnik javno in jasno in tudi dolgoročno izreče, da je zainteresiran, da se javni zdravstveni zavodi, skupaj z vsemi potenciali, lahko vključujejo v različne oblike trženja svojih storitev doma in v tujini. Ob tem stališču se seveda ne pričakuje kakšnih posebnih zagat, ko se odločamo za trženje v tujini, odpre pa se resno vprašanje, kaj in kako tržiti zdravstvene storitve v okviru enovitega sistema zdravstvenega varstva v naši državi.

10.30-10.50

(Ne)izgubljene priložnosti na področju zdravil
Andraž Pegam, mag. farm., Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb

10.50-11.05

Razprava

11.05-11.30

Odmor

11.30-11.50

Sanacija javnih zdravstvenih zavodov z zornega kota Sanacijskega odbora
Mag. Mirko Stopar, Ministrstvo za zdravje

11.50-12.10

Optimizacija poslovanja na primarnem in sekundarnem nivoju zdravstva v Republiki Sloveniji z vidika organizacije in stroškov poslovanja
Rudi Dolšak, Zdravstveni dom Ljubljana

  • Optimizacija organizacije zdravstvenega in nezdravstvenega kadra v javnih zdravstvenih zavodih
    Dotaknili se bomo obsega programov v javnem zdravstvu in na kakšen način bi lahko pristopili k optimizaciji izvajanja programov. Vprašali se bomo, kako prilagoditi število zaposlenih obsegu programa in kakšna bi morala biti realizacija javnih zdravstvenih zavodov.
  • Stroškovna učinkovitost poslovnih subjektov v javnem zdravstvu
    Analizirali bomo strukturni delež stroškov oz. odhodkov v prihodkih javnih zdravstvenih zavodov ter kako število nezdravstvenih delavcev vpliva na stroškovno učinkovitost javnih zdravstvenih zavodov.
  • Vpliv neusklajene zakonodaje na delovanje javnih zdravstvenih zavodov (primeri iz prakse)
    ZUJF je javnim zdravstvenim zavodom prinesel marsikatere omejitve, med drugim tudi omejevanje števila zaposlenih. Potrebe po številu zaposlenih so v nekaterih dejavnosti večje od določenih v okviru programov, zato bi bilo nujno potrebni dodatni programi oz. financiranje dodatnega kadra. Še posebej v družinski medicini glede na zmanjševanje standardov obsega dela zaradi predvidenega zmanjševanja glavarine oz. glavarinskih količnikov.
12.10-12.30

Neizkoriščene zmogljivosti v zdravstvu –(že)izgubljena priložnost?
Prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med., Avelana

12.30-12.45

Razprava

12.45-13.30

Odmor s prigrizkom

13.30-13.50

Ali so zaposleni v slovenskem zdravstvu srečni?
Izr. prof. dr. Branko Lobnikar, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

13.50-14.10

Vlaganja v zdravstveno in babiško nego, naložba v gospodarstvo
Monika Ažman, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Milijoni medicinskih sester in babic po vsem svetu, tudi slovenske v tem času večino aktivnosti usmerjamo k doseganju 17 ih ciljev trajnostnega razvoja, katerih osnovni cilj je zagotoviti, da ne pozabimo nikogar.
Preventivna dejavnost je temeljna dejavnost medicinskih sester pa tudi babic ter je hkrati eden osnovnih pogojev za zagotavljanje zdravja in dobrega počutja celotne družbe. Medicinske sestre smo ključne pri promociji zdravja, zgodnjem odkrivanju obolenj in zdravstveni vzgoji, pa ne le pri otrocih. Poseben izziv predstavlja dolgoživa družba.
Množica informacij, ki so dosegljive vsem in povsod na eni strani, zahteva krepitev odgovornosti in dolžnosti posameznika na drugi. Prav zato, ker imamo medicinske sestre sposobnost opazovanja in povezovanja, smo tiste, ki lahko in moramo izvesti premik v smeri krepitve zdravstvene pismenosti.
V zdravstveni in babiški negi torej ni prostora za dodatne racionalizacije in zmanjševanje stroškov dela. Zdravstvena nega je naložba za prihodnost, zato v dobro pacientov, svojcev in družbe pričakujemo ustreznejši trend zaposlovanja v zdravstveni negi, boljše pogoje dela in s tem manjši odhod mladih, kakovostno izšolanih izvajalcev zdravstvene nege v tujino.
Vlaganja v storitve zdravstvene nege bi morali odločevalci zaznati kot naložbo v gospodarstvo, saj le z bolj zdravo populacijo lahko dosežemo boljše gospodarske dosežke. Naložba v medicinske setre je eden glavnih načinov za doseganje trajnostnega razvoja.

14.10-14.30

Uveljavitev kadrovskih standardov in normativov za kakovostnejšo in varnejšo zdravstveno obravnavo pacientov
Jelka Mlakar, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije

Boljši delovni pogoji in večje zadovoljstvo zaposlenih pomembno vplivajo na izide njihovega dela. V vlogi pooblaščenke za varnost pacientov, zaposlenih in drugih v Univerzitetnem kliničnem centru se dnevno na ravni zavoda soočam z zapleti pri zdravstveni obravnavi pacientov in hkrati ob analizi le –teh skupaj s sodelavci ugotavljamo znane vzroke in okoliščine, ki privedejo do zapletov. Praviloma so ti številni, prednjačita pa zagotovo dva: preobremenjenost zaposlenih zaradi pomanjkanja kadrov; posledično nezmožnost zagotavljanja kakovostne zdravstvene nege in oskrbe in neurejeni medosebni odnosi, ki se kažejo skozi nezadostno in neprimerno komunikacijo in nesodelovanje; timskega dela v marsikaterem delovnem okolju zaposleni ne poznajo.
Vsi skupaj se zavedamo, da kakovostna in varna zdravstvena obravnava pomembno vpliva na izide zdravstvenega sistema, ki jih merimo v kazalnikih, učinkovitosti in ne nazadnje v izidih in mnenju vsakega posameznega pacienta.

14.30-14.50

Pod svobodnim soncem
Asist. dr. Dragan Kovačić, Splošna bolnišnica Celje

V 26 letih od osamosvojitve smo priča številnim zamujenim in izgubljenim priložnostim za ureditev razmer na področju zdravstva. Novi predlogi, zlasti tisti zdravorazumski so prepogosto ustavljeni z administrativnimi, birokratskimi, političnimi, pravnimi in drugimi psevdopravili, ki si jih postavljamo sami ali pa jih postavlja tujina. Smo potemtakem na področju zdravstva na slovenskem še sami svoj gospodar?

14.50-15.10

Je pomanjkanje denarja edina težava zdravstvenega sistema?
Jurij Stariha, Novo Nordisk

V Sloveniji je 26 javnih zavodov, ali je to dovolj, preveč ali premalo? Vsak dan je v slovenskih bolnišnicah več praznih postelj, kot jih ima UKC Ljubljana. Pacienti se odločajo za izvajalce ki slovijo kot kakovostni tudi če so na drugem koncu države.
Čakalne dobe stanejo dodaten denar skozi bolniške odsotnosti. Nepravočasna in neustrezna obravnava kroničnih bolezni privede do zapletov, ki stanejo bistveno več kot osnovna bolezen. Primer sladkorne bolezni kaže, da zapleti sladkorne bolezni stanejo vsaj trikrat več kot obravnava sladkorne bolezni.
Spremembe so potrebne, merjenje kakovosti opravljenega dela in primerjava med izvajalci pa so lahko.

15.10-15.25

Odmor

15.25-17.00

OKROGLA MIZA
Moderira: prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., samostojni svetovalec

*Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

 
Biserka Simčič

Vodja programskega sveta

Biserka Simčič je sekretarka v Uradu Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Več kot 30 let je bila zaposlena na področju zdravstva, kjer je med drugim vodila Sektor za kakovost in varnost sistema zdravstvenega varstva.

Več.

Biserka Simčič, po poklicu specialistka poslovne ekonomije, je bila na ministrstvu za zdravje tudi vodja akreditacijskega sveta in članica ožje skupine Sveta za kakovost. Vodila je dve projektni skupini: koncept sistemske organiziranosti na področju kakovosti v zdravstvu in skupine za ureditev izobraževanja za kakovost in varnost v zdravstvu. Vseskozi se izobražuje in izvaja aktivnosti z omenjenega področja.
Je soavtorica Strategije za kakovost in varnost v Sloveniji in posledično tudi vodja projekta Modela vzpostavitve sistema akreditacij v Sloveniji, kjer so bile njene naloge prednostno usmerjene predvsem v uvajanje sistemov kakovosti in ustvarjanje pogojev za akreditacijo bolnišnic ter sistemsko implementacijo kakovostne in varne zdravstvene oskrbe.
Bila je vodilna ocenjevalka na področju poslovne odličnosti in razsodnica v postopku PRSPO, je vodilna ocenjevalka standardov ISO 9001:2000 ter vodilna presojevalka standardov NIAHO in AACI.
Sodeluje v mednarodnih projektih kot strokovnjak na področju ocenjevanja akreditacijskih programov in vpeljevanja sistemov kakovosti in varnosti v zdravstvu. Je članica skupine strokovnjakov TAIEX. Uspešno je zaključila izobraževanje za evropskega managerja kakovosti z mednarodnim certifikatom. Je habilitirana predavateljica za področje kakovosti v zdravstvu in ena izmed ustanovnih članov Slovenskega združenja za kakovost in varnost v zdravstvu. Poleg omenjenga trenutno aktivno sodeluje v projektu Radicalisation Awareness Network (RAN) v skupini Health and Social in kot mednarodni ekspert sodeluje v projektu EU First Line.
Prepoznana je kot avtorica in soavtorica publikacij s področja kakovosti in varnosti, avtorica znanstvenih in strokovnih člankov ter predavateljica na številnih strokovnih srečanjih ter konferencah doma in v tujini.

 
prim. asist. Danijel Grabar, dr. med.

Splošna bolnišnica Murska Sobota

Prim. asist. Daniel Grabar, dr. med., je podpredsednik Strokovnega sveta za anesteziologijo in intenzivno medicino, član Akreditacijskega sveta na Ministrstvu za zdravje ter presojevalec ISO standarda in akreditacijskih ustanov.

Več.

Prim. asist. Daniel Grabar, dr. med., specialist anesteziologije in reanimatologije, strokovni direktor, transplantacijski koordinator Splošne bolnišnice Murska Sobota in vodja Urgentnega centra. Kot Predstavnik vodstva za kakovost na več načinov tvorno udejanja zahteve vodenja kakovosti in varnosti pacientov, veliko prizadevanj pa vlaga v razvijanje donorskega programa. Dvajsetletno pedagoško delo z zdravstvenimi tehniki kot predavatelj nadaljuje na programu visokošolskega izobraževanja zdravstvene nege in je asistent na Medicinski fakulteti. Je član več projektnih skupin na Ministrstvu za zdravje predvsem na področju vodenja kakovosti in varnosti v zdravstvu in na področju Urgentne medicine. Na strokovnih srečanjih se pogosto pojavlja kot predavatelj na teme o kakovosti in varnosti v zdravstvu.

 
Mircha Poldrugovac

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Mircha Poldrugovac je specialist javnega zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer sodeluje pri različnih mednarodnih in nacionalnih projektih s področja sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenih modelov.

Več.

Mircha Poldrugovac je kot svetovalec na Ministrstvu za zdravje v okviru Sektorja za kakovost in varnost sistema zdravstvenega varstva, sodeloval pri številnih aktivnostih namenjenih izboljšanju kakovosti in varnosti v zdravstvu, npr. pri pripravi Nacionalne strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu ter pri pripravi nacionalnih poročil o kazalnikih kakovosti v zdravstvu.

 
prof. dr. Igor Gregorič, dr. med.

University of Texas Health Science Center, Houston, Texas, ZDA

Prof. dr. Igor Gregorič je ustanovitelj in predsednik Medicinskega centra Medartis. Je kardiovaskularni in torakalni kirurg, ki že več kot 25 let svojo profesionalno kariero gradi v Texas Medical Centru, ZDA.

Več.

Prof. dr. Igor Gregorič je bil zaposlen v Texas Heart Inštitutu kot kardiovaskularni in torakalni kirurg od svojega prihoda v Houston leta 1984 do marca letos. Texas Heart Inštitut je ena petih vodilnih klinik za srčna in žilna obolenja v ZDA.
Po končani specializaciji iz kardiovaskularne in torakalne kirurgije na Teksaški univerzi v Houstonu, je bil povabljen, da se zaposli kot enakovredni član v ekipi enega največjih kardiovaskularnih kirurgov vseh časov prof. dr. Dentona Cooleya, kar je z veseljem sprejel.
Nenazadnje je dr. Gregorič tesno povezan s slovenskim zdravstvom sektorjem v Ljubljani, saj se pri njem v Houstonu stalno izobražuje veliko število študentov obeh slovenskih medicinskih fakultet. Do sedaj je opravljalo vaje iz kirurgije v Houstonu skoraj 1000 študentov. Poleg tega pa je v zadnjih 20 letih s pomočjo dr. Gregoriča obiskalo Texas Medical Center nešteto specializantov in specialistov iz Slovenije in drugih držav Evrope, Afrike, Južne Amerike in Azije.
Dr. Gregorič je tudi organizator ali soorganizator velikih strokovnih srečanj iz področja žilne in srčne kirurgije v Sloveniji in drugod po svetu, posebej iz področja srčnega popuščaja, kjer z dr. Vrtovcem iz Centra za srčno popuščanje v Kliničnem centru v Ljubljani vsako leto na kongres v Slovenijo privabita samo svetovno elito s tega področja.

 
Tomaž Gantar, dr. med.

Odbor za zdravstvo v Državnem zboru

Tomaž Gantar je bil od leta 2012 do 2013 minister za zdravje, od 2014 dalje pa poslanec v Državnem zboru in predsednik Odbora za zdravstvo.

Več.

TomažGantar je na Medicinski fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 1987 inleta 1994 opravil specializacijo iz urologije. Ko zdravnik je delal v Splošnibolnišnici Izola. Leta 1995 je bil imenovan za sodnega izvedenca na področjukirurgije. V času svojega strokovnega delovanja se je udeleževal številnihmedicinskih seminarjev in simpozijev, tako doma kot v tujini. Od leta 2004 do2006 je predaval predmet kirurgija na Visoki šoli za zdravstvo Izola.

Od leta 1988 je bil zaposlen v Splošni bolnišnici Izola. Leta 1999je postal vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice Izola.

Od leta 2002 do 2004 je bil občinski svetnik v Mestni občiniKoper. Leta 2006 je kot predsednik stranke Piranje naš zmagal na lokalnih volitvah in dobil štiriletni mandat za funkcijožupana Pirana. Poleg dela župana je nadaljeval tudi z delom zdravnikaspecialista. Od leta 2012 do 2013 je bil minister za zdravje, od 2014 dalje paposlanec v Državnem zboru in predsednik Odbora za zdravstvo.

 
asist. mag. Marko Bitenc, dr. med.

Kirurgija Bitenc

Asist. mag. Marko Bitenc je torakalni kirurg v Kirurgiji Bitenc. Opravil je dva mandata kot predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, bil je tudi predsednik EFMA/WHO (European Forum of Medical Associations).

Več.

Asist. Mag. mark Bitenc, dr. med., je na Medicinski fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 1985, leta 1987 je opravil pripravništvo. Bil je ali je še član naslednjih združenj: Evropsko združenje torakalnih kirurgov, Združenje torakalnih kirurgov Slovenije, Zdravstveni svet Republike Slovenije, član Glavnega odbora CPME (Standing Committee of European Physicians), prvi podpredsednik CPME, član Strokovnega sveta Ministra za zdravje Republike Slovenije.
Bil je asistent za predmet kirurgija na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Licenco za zdravnika splošne kirurgije ima od leta 1993 (Zdravniška zbornica Slovenije), FETCS od leta 2001.

 
Samo Fakin

Thermana Laško

Samo Fakin od septembra 2016 vodi Thermano Laško, v prepričanju, da bo s svojim znanjem, izkušnjami, predvsem pa z izvrstno ekipo pripomogel k razvoju družbe.

Več.

Samo Fakin je leta 1984 končal študij na Medicinski fakulteti, Odseku za medicino in pridobil naslov doktor medicine. 10 let je opravljal poklic splošnega zdravnika v Trbovljah, nato pa je bil v letih od 1992 do 1994 direktor Zdravstvenega doma Trbovlje, od 1994 do 1996 svetovalec generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za področje zdravstvene ekonomike na direkciji, neposredno zadolžen za nadzor nad financiranjem zdravstvenega varstva ter za analizo in uvajanje novih načinov financiranja zdravstvenega sistema, od 1996 do 2002 direktor Splošne bolnišnice Celje, nato pa član strokovnega sveta pri Ministrstvu za zdravje RS ter v letu 2006 sekretar v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj, in sicer za področje reform v zdravstvu.
Samo Fakin je bil tudi mednarodni ekspert Evropske agencije za rekonstrukcije (Projekt uvajanja modela glavarine v Republiki Srbiji) ter ocenjevalec in član razsodniške skupine za Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost. 16. aprila 2007 je nastopil prvi štiriletni mandat generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, nato pa je 4. maja 2011 nastopil še drugi mandat. Fakin je vodil ZZZS dobrih devet let, nato je dobro leto opravljal funkcijo vršilca dolžnosti generalnega direktorja.
Od septembra 2016 kot predsednik uprave vodi Thermano Laško, kjer je prepričan, da bo z svojim znanjem, izkušnjami, predvsem pa z izvrstno ekipo pripomogel k razvoju družbe.

 
prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med.

Samostojni svetovalec

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing. mat., je specialist interne medicine z bogatimi izkušnjami in znanji na področju upravljanja zdravstva.

Več.

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing. mat., je specialist interne medicine z bogatimi izkušnjami in znanji na področju upravljanja zdravstva. Izkušnje je pridobil kot strokovni direktor splošne bolnišnice, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, svetovalec generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter kardiolog v ambulantni dejavnosti. Bil je predsednik projekta upravljanja sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji od leta 2001 do 2004. Od leta 2010 do februar 2012 je bil minister za zdravje v Sloveniji. Od leta 2013 dalje je član odbora strokovnjakov o učinkovitih načinih Vlaganje v zdravje pri GD SANCO (Expert Panel on Effective Ways of Investing in Health at DG SANCO).
Sodeloval je na številnih nacionalnih in mednarodnih projektov glede sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, plačilnih metod, izboljšanja kakovosti, nacionalne standardizacije podatkov in zdravstvene informatike.

 
izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., FAAC

Prosunt

Izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., FAAC, je izredni profesor pediatrije in javnega zdravja in upokojeni otroški kardiolog. Zadnjih 15 let se intenzivno ukvarja s kakovostjo v zdravstvu in varnostjo pacientov.

Več.

Izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., FAAC, je izredni profesor pediatrije in javnega zdravja in upokojeni otroški kardiolog. Zadnjih 15 let se intenzivno ukvarja s kakovostjo v zdravstvu in varnostjo pacientov.
S področja kakovosti v zdravstvu in varnosti pacientov se je izobraževal na University of Florida, Johns Hopkins University, Bloomberg School of Public Health in Western Reserve University v ZDA.
Kakovosti in varnost poučuje na drugi stopnji na Fakulteti za zdravje Jesenice in Novo mesto. Od leta 2001 do 2007 je vodil Oddelek za kakovost v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje in sopredsedoval delovni skupini Evropske komisije za varnost pacientov, kjer je pomagal ustanoviti Evropsko mrežo za varnost pacientov. Je avtor več kot 60 člankov s področja kakovosti in varnosti v zdravstvu in avtor knjige "Pot do odlične zdravstvene prakse" ter "Napake pri zdravstveni obravnavi pacientov - Sistematična analiza globljih vzrokov za napake in njihovo preprečevanje." Njegovo ožje področje je varnost pacientov.
Je izvedenec pri Technical Assistance and Information Exchange Evropske komisije in član American Society of Professinals in Patient Safety pri National Patient Safety Foundation v ZDA ter Slovenskega združenja za kakovost in varnost v zdravstvu.

 
prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med.

Avelana d.o.o.

Prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med. je novembra 2005 ustanovil lastno podjetje Avelana d.o.o., kjer opravlja diagnostiko in zdravljenje vseh žilnih obolenj, ukvarja pa se tudi z raziskovanjem in izobraževanjem.

Več.

Prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med., je specialistični izpit iz splošne kirurgije opravil leta 1989. Od tega leta je kot specialist kirurgije delal na Oddelku za žilno kirurgijo v Splošni bolnišnici Novo mesto. Leta 1991 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani opravil magisterij iz eksperimentalne kirurgije.
Iz žilne kirurgije se je dodatno izobraževal tudi v Veliki Britaniji (Bristol Royal Infirmary) in na Češkem (Nemocnice na Homolce). Od januarja 1998 do 2005 je bil vodja programa žilne kirurgije v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina in bil hkrati med marcem 1998 in januarjem 2000 tudi predstojnik oddelka za žilno kirurgijo v Splošni bolnišnici Celje. Od januarja 2000 do leta 2006 je bil vodja odseka za žilno kirurgijo v Splošni bolnišnici Novo mesto.
Je član strokovnega svet Združenja za žilna obolenja Slovenskega zdravniškega društva, predsednik regijskega odbora Zdravniške zbornice Slovenije med leti 1995-1997 in 2004-2008, član European Society for Vascular Surgery, do leta 2002 podpredsednik Evropske federacije zdravnikov uslužbencev (Federation Europeenne des Medecins Salaries- FEMS) ter ustanovni član Združenja žilnih kirurgov Slovenije. V letu 2004 je prejel nagrado za raziskovalne dosežke in inovacijsko delo Mestne občine Novo mesto.
Novembra 2005 je ustanovil lastno podjetje Avelana d.o.o. ter opravlja diagnostiko in zdravljenje vseh žilnih obolenj, ukvarja pa se tudi z raziskovanjem in izobraževanjem na področju žilnih obolenj. Dvakrat letno organizira mednarodni tečaj Ultrasound Guided Endovenous Laser/RF Treatment of Varicose Veins. Do sedaj se je tečajev udeležilo več kot 180 zdravnikov iz Slovenije in tujine.
Podjetje Avelana d.o.o je bilo že dvakrat zaporedoma imenovano z znakom Excellente, ki ga Gospodarska zbornica Slovenije podeljuje najuspešnejšim malim in srednjim podjetjem.
Maja 2016 je pričel z gradnjo Kirurškega centra Avelana s tremi operacijskimi dvoranami, manjšo enoto za intenzivno nego, petimi bolniškim sobami in dnevno bolnišnico. Center je tik pred otvoritvijo.

 
Monika Ažman

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev

Monika Ažman, diplomirana medicinska sestra je zdravstveni negi zapisana že skoraj 30 let. Strokovno pripadnost je gojila od prvega delovnega dne v regijskem strokovnem društvu Gorenjske regije kateremu je 7 let tudi predsedovala.

Več.

Monika Ažman, diplomirana medicinska sestra je zdravstveni negi zapisana že skoraj 30 let. Klinične izkušnje je pridobivala na različnih strokovnih področjih v okviru službovanja v Splošni bolnišnici Jesenice. V sedemletnem obdobju je bila predana tudi pedagoški dejavnosti na Srednji zdravstveni šoli. Strokovno pripadnost je gojila od prvega delovnega dne v regijskem strokovnem društvu Gorenjske regije kateremu je 7 let tudi predsedovala. Od leta 2008 je profesionalno zaposlena na Zbornici – Zvezi (Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije), kot izvršna direktorica. Marca 2016 je bila za 4 letno mandatno obdobje izvoljena za predsednico omenjene krovne organizacije, ki združuje skoraj 15.000 medicinskih sester, babic, zdravstvenih tehnikov in bolničarjev negovalcev.

 
Prof. dr. Vojko Flis, dr. med.

Univerzitetni klinični center Maribor

Prof. dr. Vojko Flis, dr. med., se je po opravljeni specializaciji posvetil področju žilne kirurgije, na katerem dela še danes. Dolga leta je bil strokovni vodja Klinike za kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, od junija leta 2017 je direktor.

Več.

Prof. dr. Vojko Flis, dr. med., je končal medicinsko fakulteto v Ljubljani leta 1979, leta 1983 je opravil specialistični izpit iz splošne kirurgije. Po opravljeni specializaciji se je posvetil področju žilne kirurgije, na katerem dela še danes. Je redni profesor kirurgije na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Dolga leta je bil strokovni vodja Klinike za kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru (UKCM), od junija leta 2017 je direktor UKCM: Njegova bogata biografija je dosegljiva v sistemu COBISS. Med ostalim je bil med pobudniki rednih letnih srečanj Medicina in pravo v Mariboru, ki so, med drugim, spodbudila tudi nastanek sodobnega zakona o bolnikovih pravicah.

 
asist. prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med.

Zdravstveni dom Ljubljana, Enota Ljubljana-Vič

Asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., je predana svojemu delu, v izpolnjevanju svojega poslanstva pa zavezana skrbi za paciente, s katerimi poskuša na skupni poti k povrnitvi izgubljenega zdravja ustvariti čim bolj partnerski odnos.

 
prim. prof. dr. Ivan Eržen

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Prim. prof. dr. Ivan Eržen poleg strokovnega in raziskovalnega dela, kjer se je usmeril predvsem v proučevanje zdravja v povezavi z okoljem, veliko časa nameni tudi pedagoškemu delu - na različnih nivojih in smereh prenaša znanje in izkušnje na mlade generacije.

Več.

Prim. prof. dr. Ivan Eržen, je zdravnik, specialist javnega zdravja, že več kot 30 let opravlja različne naloge v okviru dejavnosti javnega zdravja. Po dvajsetih letih dela na regionalnem, deluje od leta 2008 dalje na državnem nivoju. V obdobju 2008 do 2012 je bil državni sekretar na Ministrstvu za zdravje. Od leta 2012 dalje pa deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki ga od leta 2013 dalje tudi vodi.

 
prof. dr. Primož Strojan, dr. med.

Onkološki inštitut Ljubljana

Prof. dr. Primož Strojan, dr. med. je specialist radioterapije in onkologije. Osrednja področja njegovega strokovnega, raziskovalnega in pedagoškega dela so: rak glave in vratu, melanomski in nemelanomski rak kože, organizacijski vidiki radioterapije.

Več.

Prof. dr. Primož Strojan, dr. med. je specialist radioterapije in onkologije, zaposlen na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Je redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Katedre za onkologijo.
Osrednja področja njegovega strokovnega, raziskovalnega in pedagoškega dela so: rak glave in vratu, melanomski in nemelanomski rak kože, organizacijski vidiki radioterapije.
V obdobju med leti 2002 in 2011 je opravljal funkcijo predstojnika Sektorja radioterapije na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer trenutno vodi multidisciplinarni tim za zdravljenje raka glave in vratu. Od leta 2005 je strokovni sodelavec Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in od leta 2009 član International Head nad Neck Scientific Group (IHNSG).
Njegova bibliografija v Cobissu obsega 576 enot, med njimi je 170 člankov v revijah s faktorjem vpliva.

 
mag. Janko Burgar

Cosylab d.d.

Mag. Janko Burgar Ima več kot 20 let delovnih izkušenj na vodilnih položajih pri razvoju finančnih instrumentov v podporo raziskavam in razvoju ter podjetniškim dejavnostim z lastniškimi, dolžniškimi in nepovratnimi viri financiranja.

Več.

Mag. Janko Burgar se je konec 2016 pridružil Cosylab d.d. kjer je prevzel razvoj novih naprednih projektov. Ima več kot 20 let delovnih izkušenj na vodilnih položajih v zasebnem in v javnem sektorju in še posebej pri razvoju finančnih instrumentov v podporo raziskavam in razvoju ter podjetniškim dejavnostim z lastniškimi, dolžniškimi in nepovratnimi viri financiranja. Je tudi glavni pobudnik in predsednik združenja ScienceTech – združenja najsodobnejših slovenskih znanstveno-tehnoloških podjetij.

 
Ksenija Benedetti

Protokol Republike Slovenije

Ksenija Benedetti, šefinja Protokola RS, je v več kot desetih letih s sodelavci protokolarno pripravila in izvedla več zgodovinskih dogodkov, ki so se zvrstili v Sloveniji.

Več.

Ksenija Benedetti je bila julija 2000 imenovana za šefinjo Protokola Republike Slovenije. V več kot desetih letih je s sodelavci protokolarno pripravila in izvedla več zgodovinskih dogodkov, ki so se zvrstili v Sloveniji: vrh Bush-Putin, 9. srečanje šestnajstih predsednikov srednjeevropskih držav, uradni obisk danske kraljice in španskega ter švedskega kraljevega para, državniški obisk britanske kraljice, srečanje predsednikov vlad držav CEFTA, prireditve ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in ob padcu Schengenske meje ter sprejemu evra, 280 mednarodnih obiskov najvišjih državnih predstavnikov doma in v tujini ter 80 državnih proslav.
Vrh osebnega strokovnega izziva pa je bilo vodenje protokola med predsedovanjem Slovenije Svetu EU, v prvi polovici leta 2008, ko je vodila vse pomembnejše protokolarne dogodke, med drugim tudi vrh EU in ZDA.
Svoje znanje in izkušnje že vrsto let prenaša na diplomate in poslovneže z osebnim svetovanjem in intenzivnimi treningi pod okriljem podjetja Planet GV.

 
Dr. Zdenka Čebašek Travnik

Zdravniška zbornica Slovenije

Dr. Zdenka Čebašek Travnik je delovala na vseh ravneh zdravstvenih ustanov – od oddelčnega zdravnika, do vodje oddelka in direktorja klinike ter sveta zavoda. Trenutno pa opravlja funkcijo predsednice Zdravniške zbornice Slovenije.

Več.

Dr. Zdenka Čebašek Travnik je zdravnica, specialistka psihiatrije, sistemska družinska terapevtka. Diplomirala in doktorirala je na Medicinski fakulteti v Ljubljani, opravila podiplomski študij na The Johns Hopkins University v Baltimoru, ZDA.
Osrednji del poklicne kariere namenja zdravljenju, preventivnemu in raziskovalnemu delu na področju legalnih odvisnosti. V Sloveniji je uvedla pojma alkoholne politike in medicine odvisnosti. Njena strokovna bibilografija obsega več kot 260 enot. Poučuje na Medicinski fakulteti v Ljubljani, na Visoki zdravstveni šoli v Celju in Visoki šoli za zdravstvene vede v Slovenj Gradcu. Bila je mentorica in nadzorna mentorica v psihiatriji ter nadzorna zdravnica Zdravniške zbornice. Je tudi mediatorka in sodna izvedenka za psihiatrijo.
Ima delovne izkušnje v splošni praksi (v Murski Soboti), v regijski bolnišnici (Psihiatrična bolnišnica Vojnik) in na univerzitetni klinični ravni. Vso poklicno kariero dela v timih, kjer dobro sodeluje z drugimi zdravstvenimi delavci in sodelavci, tudi v vodstveni vlogi. Aktivno je sodelovala pri pripravi in posodabljanju smernic za zdravljenje odvisnosti od alkohola in drugih legalnih psihoaktivnih snovi.
V slovenski strokovni prostor je prenesla takrat sodobno razumevanje odvisnosti in recidiva, kar je bistveno vplivalo na destigmatizacijo tako pacientov kot celotnega sistema zdravljenja. V raziskovalnem delu se posveča izgorelosti in izgorevanju na delovnem mestu (magisterij in doktorat), bila je strokovni vodja raziskave o izgorelosti v okviru Zdravniške zbornice Slovenije.

 
Rudi Dolšak

Zdravstveni dom Ljubljana

Rudi Dolšak je v področje zdravstva vstopil leta 1997 in 12 let deloval na vodilnih funkcijah v farmacevtskih multinacionalkah kot prokurist in regionalni direktor za področje Slovenije in delov bivše SFRJ.

Več.

Rudi Dolšak, mag. posl. ved, MBA, je leta 1987 končal študij na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani OEC, smer Zunanja trgovina, nato pa nadaljeval s študijem na programu MBA na Poslovni šoli IEDC Bled, kjer je končal specializacijo MBA. Na GEA College-u v Ljubljani je leta 2003 pridobil naziv magister ekonomije.
Od leta 2009 že tretji mandat uspešno opravlja funkcijo direktorja v Zdravstvenem domu Ljubljana, največjem javnem zdravstvenem zavodu na primarni ravni v Sloveniji. Zavod v vseh letih njegovega vodenja, kljub krizam v gospodarstvu in zdravstvu nasploh, posluje pozitivno ter pospešuje razvoj in kakovost primarnega zdravstva v Republiki Slovenije in širše.
Je član sveta zavoda Ljubhospic in član projekta Ministrstva za zdravje za referenčne ambulante družinske medicine. Do 12.12.2017 je bil član Sveta zavoda UKC Ljubljana.

 
Jelka Mlakar

Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije

Jelka Mlakar je zaposlena v UKC Ljubljana v Službi za kakovost kot Pooblaščenka za varnost pacientov, zaposlenih in drugih (Safety manager) ter Vodja Odbora za varnost UKCL (Head of Safety Committee).

 
mag. Robert Cugelj

URI-SOČA

Mag. Robert Cugelj je bil v letu 2004 pred velikim izzivom vodenja nacionalne rehabilitacijske inštitucije in v marcu 2004 postal direktor inštituta za rehabilitacijo. Razvoj inštituta, veliko novih idej in tržnih izzivov je bil razlog, da delo nadaljuje še danes

Več.

Mag. Robert Cugelj je po osnovni izobrazbi strojnik, končal je univerzitetni študij naFakulteti za strojništvo in sicer z diplomsko nalogo »Računalniški vid vrobotizirani montaži«. Takoj po končanem študiju se je zaposlil v gospodarstvu,kjer se je šest let ukvarjal s projektiranjem, optimiziranjem, vodenjem inizgradnjo večjih energetskih objektov.
Leta 2001 se je prvič srečal z delom vzdravstvu, saj je prevzel naloge vodje službe za investicije na inštitutu zarehabilitacijo in istega leta tudi vpisal magistrski študij s področjamanagementa delovnih procesov. Leta 2004 je končal študij z nalogo»Centralizacija procesov investicij v zdravstvu s poudarkom na procesu nabave«.
Je član strokovnega sveta Zveze paraplegikov Slovenije in članEvropske platforme za rehabilitacijo Objavil je več kot 30 strokovnih člankov spodročja managementa, obvladovanja procesov in trženja v zdravstvu (www.cobiss.si).

 
Mag. Franc Hočevar

Poznavalec slovenskega zdravstvenega sistema

Franc Hočevar je bil dolgoletni direktor URI Soča, nekaj časa tudi UKC Ljubljana, njegova zadnja zaposlitev pa je bila svetovalec predsednika republike dr. Danila Turka.

Več.

Franc Hočevar je bil v začetku 80. let zaposlen na takratnem Ministrstvu za zdravstvo kot namestnik predsednika komiteja za zdravstvo in socialno varstvo.
Več kot 20 let je bil tudi višji predavatelj za predmet management zdravstvenih storitev, napisal je tudi več kot 170 strokovnih člankov in drugih prispevkov s področja zdravstva.
Bil je tudi predsednik različnih civilnih združenj in fundacij. Sedaj predsednik Društva uroloških bolnikov in predsednik strokovnega sveta Zveze paraplegikov.
Specializacijo in magisterij iz managmenta je opravil na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je tudi na Fakulteti defektoloških nauka v Zagrebu.

 
Marko Radmilovič

Val 202

Marko Radmilovič je avtor kolumn oziroma glos Zapisi iz močvirja, ki jih za Val 202 pripravlja od leta 1997. Predvsem zaradi njih so mu v letu 2014 podelili ugledno Ježkovo nagrado.

Več.

Marko Radmilovič je že med študijem ugotavljal, da je veselje do življenja, kakršnega čutijo poleg Štajercev še Primorci, na primer, v Ljubljani težko realizirati. Njegovi sošolci so zdaj vsi po vrsti uspešni, tudi Borut Pahor je eden izmed njih.
Potem, ko je za študijsko prakso uspešno opravil preizkus na radiu, je tam tudi ostal. Naredil je vse, kar mora, vsaj takrat je še bilo tako, narediti mlad novinar, vključno s poročanjem s tržnice. Za oglašanje v eter zaradi širokih ejev sicer ni bil primeren, na nacionalnem radiu so merila glede tega zelo stroga, ga je pa zato pod mentorsko okrilje sprejel Marko Zorko. Marko Zorko je svojega varovanca vzel v dokumentarno-feljtonski program, kjer sta bila še Silvo Teršek in Ivan Sivec, in skupaj so gojili radijsko reportažo. Tisto, ki še vedno kljubuje norosti in hitrosti današnjega časa, saj ji je treba pozorno prisluhniti. Tako kot Markovim Zapisom iz močvirja. Sedem minut brez premora. Da sežejo do ljudi, gre zasluga tudi bralcem. Prvi je bil Ivan Lotrič, potem Jure Franko.
Marko Radmilovič torej noče biti kolumnist, a niti satirik si ne reče. On je le kronist časa, si dovoli malce neskromnosti, ima nesmrtnoresen pogled na svet in stvari okrog sebe tako relativizira, da postanejo smešne. Kot je njemu smešno, da je večina še vedno prepričana, da se naslov Zapisi iz močvirja nanaša na Ljubljano, v resnici pa je nastal zgolj zato, ker je bilo, ko je začel pisati kolumne, okrog hiše v Svečini zaradi dežja veliko blata.
Privlačijo ga bizarnosti, med drugim redno bere spletne forume, po njegovem mnenju imajo ljudje podobno pravico do svojega mnenja, kot si jo jemlje on, le političnih oddaj ne gleda več. Njegovi medijski standardi so precej višji od tistih, ki trenutno prevladujejo v slovenski medijski krajini.
Pri tem, kar počne, ves čas čuti predvsem veliko odgovornost do poslušalcev in bralcev, redno namreč piše tudi blog, ker ima možnost vplivati na njihova »mnenje, dojemanje, konec koncev tudi ravnanje«. Zato mu je včasih, kadar sede za računalnik, prav fizično slabo, prizna. Da mu je ta muka hkrati tudi v velik užitek, pa ne pozabi dodati.

 
Mag. Jurij Stariha

Novo Nordisk

Mag. Jurij Stariha je magister ekonomije, magistriral je s področja financiranja bolnišnic. z zdravstvom je povezan že več kot 10 let, pretežni del tega časa kot namestnik direktorja Klinike Golnik.

Več.

Sodeloval je tudi z združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije ter pri različnih projektih v zdravstvu. Sedaj je zaposlen je v podjetju Novo Nordisk d.o.o kjer je odgovoren za dostop zdravil na trg.

 
asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med.

Splošna bolnišnica Celje

Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med., je od leta 1998 zaposlen V Splošni bolnišnici Celje, kjer je pred kratkim tudi postal v.d. direktorja.


Več.

Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med. je leta 1991 po opravljenem sprejemnem izpitu pričel s študijem medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je zaključil kot prejemnik Oražnove nagrade za najboljšega študenta letnika 10.6.1998. Od 1.8.1998 je zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. 28.2.2003 je z opravljenim specialističnim izpitom zaključil specializacijo iz interne medicine in nadaljeval svoje delo kot specialist na Oddelku za bolezni srca, pljuč in ožilja Splošne bolnišnice Celje. Leta 2008 je dosegel naziv doktorja znanosti z doktorsko disertacijo na področju srčnega popuščanja. Od leta 2006 dela kot interventni kardiolog, leta 2010 je postal vodja Laboratorija za invazivno srčno diagnostko, od leta 2011 pa opravlja delo predstojnika Kardiologije Splošne bolnišnice Celje. V sodelovanju z Oddelkom za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje od leta 2011 sodeluje tudi kot operater v programu implantacij stalnih srčnih vzpodbujevalcev. Leta 2012 je za 12 mesecev opravljal funkcijo vršilca dolžnosti strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje, od leta 2013 pa opravlja funkcijo namestnika strokovnega direktorja. Leta 2013 je pridobil tudi naziv specialist kardiologije in vaskularne medicine. V letu 2016 je pričel opravljati funkcijo koordinatorja neoperativnih strok, pred kratkim pa je postal v. d. direktorja Splošne bolnišnice Celje.
Ob rednem delu sodeluje tudi v aktivnem izobraževanju kolegov v lastni ustanovi ter na domačih in tujih izobraževalnih srečanjih. Skupaj s kolegi redno objavlja prispevke v domači in tuji literature, njihov oddelek je aktivno vključen v več mednarodnih kliničnih raziskav, v mednarodni multicentrični raziskavi ReDual PCI opravlja funkcijo nacionalnega koordinatorja za Slovenijo. Je aktiven član Upravnega odbora Združenja kardiologov Slovenije, trenutno tudi podpredsednik Združenja kardiologov Slovenije. Aktivno obvlada slovenski, angleški, nemški, hrvaški, srbski in makedonski jezik.

 
Diana Zajec

Novinarka in urednica

Diana Zajec je univerzitetna diplomirana novinarka, specializirana za področje zdravja in zdravstva. Zdravniška zbornica Slovenije ji je za njene dosežke podelila Hipokratovo priznanje.

Več.

Že več kot 25 let z avtorskim razčlenjevanjem akutnih in aktualnih tem v zdravstveni sferi pomaga dosegati pomembne izboljšave na tem področju. S svojimi strokovnimi, natančnimi prispevki, v katerih ne manjka kritične osti, najsi gre za zdravstveno politiko, za področje kakovosti in varnosti v skrbi za paciente, za kratke stike v komunikaciji ali za dosežke slovenske medicine, je odigrala pomembno vlogo pri ozaveščanju o problematiki zdravstva in izzivih sodobne medicine.
Novinarsko pot je že med študijem začela na TV Slovenija, kot novinarka, dežurna reporterka in voditeljica, nakar je več kot dve desetletji delala pri časopisni hiši Delo - kot novinarka in komentatorka ter urednica Zdravja, Zdravstvenih blogov in Znanosti. Trenutno pripravlja nov medijski projekt, ki bo pokrival področje zdravja, zdravstva in zdravega življenja.

 
Vlasta Nussdorfer

Varuhinja človekih pravic RS

Vlasto Nussdorfer, nekdanjo vrhovno državno tožilko, so leta 2013 v Državnem zboru RS izvolili za varuhinjo človekih pravic. Tako je v začetku leta 2014 nastopila šestletni mandat.

Več.

Vlasta Nussdorfer je bila okrožna državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Kasneje je kot višja državna tožilka opravljala delo vodje Oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Med leti 2005 - 2012 je bila višja državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije. V letu 2012 je na istem tožilstvu postala vrhovna državna tožilka, zadolžena tudi za nadzor in izobraževanje državnih tožilcev.
Je tudi predavateljica, publicistka, pisateljica in humanitarka. Kot državna tožilka je v okviru Društva državnih tožilcev Slovenije, ki mu je predsedovala 6 let, leta 2003 dala pobudo za ustanovitev Belega obroča Slovenije, društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki mu je predsedovala do nastopa funkcije varuhinje. Ustanovila je tudi dva sklada, in sicer Plamen dobrote in Hipokrat. Z zbranim denarjem je pomagala vsaj tisoč družinam.

 
Izr. prof. dr. Branko Lobnikar

Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru

Izr. prof. dr. Branko Lobnikar je bil trinajst let zaposlen kot visokošolski učitelj na Fakulteti za varnostne vede, maja 2008 pa je sprejel izziv in postal pomočnik direktorja Splošne bolnišnice Celje.

Več.

Izr. prof. dr. Branko Lobnikar je na ljubljanski univerzi leta 1993 diplomiral iz sociologije, 2004 je bil na mariborski univerzi promoviran v doktorja kadrovskega menedžmenta.
V službi je že od svojega osemnajstega leta starosti. Dobro desetletje je delal v slovenski policiji. Zatem je bil trinajst let zaposlen kot visokošolski učitelj na Fakulteti za varnostne vede, maja 2008 pa je sprejel izziv in postal pomočnik direktorja Splošne bolnišnice Celje. Po zadnjih državnozborskih volitvah je bil imenovan za državnega sekretarja na Ministrstvu za javno upravo, od oktobra 2009 pa do oktobra 2010 pa je bil zaposlen v kabinetu ministra Gregorja Golobiča na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
Na mariborski univerzi je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja in predava na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani in Fakulteti za logistiko v Celju. Pedagoško in raziskovalno se ukvarja s kadrovskim menedžmentom, s proučevanjem odklonskega vedenja in z različnimi vidiki varnostnih vprašanj v podjetjih. Kot ekspert je za Svet Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi ter ženevski Center za nadzor nad oboroženimi silami predaval v Albaniji, Makedoniji, Turčiji, Gruziji, Azerbadijanu in Kirgiziji.

 
Mag. Mirko Stopar

Ministrstvo za zdravje

Mag. Mirko Stopar je zaposlen na Ministrstvu za zdravje od aprila 2017. Od decembra 2017 je na delovnem mestu v. d. generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno ekonomiko.

Več.

Mag. Mirko Stopar je rojen v Novem mestu. Leta 1996 je diplomiral na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Leta 2004 je pridobil naziv magister znanosti s kadrovsko izobraževalnega področja na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Svojo poklicno pot je začel na Ministrstvu za obrambo kot analitik. kjer je služboval do januarja 2009 na različnih delovnih mestih s področja organizacije in kadrov, optimizacije in informatizacije procesov, plačnega sistema, nazadnje na delovnem mestu sekretar - svetovalec načelnika GŠSV. Svojo karierno pot je nadaljeval na različnih ministrstvih, na položajnih delovnih mestih generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja ter generalni direktor. Na Ministrstvu za zdravje je od aprila 2017, od decembra 2017 dalje na delovnem mestu v.d. generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno ekonomiko. Leta 2007 je uspešno opravil usposabljanje za člana nadzornega sveta in upravnega odbora družb. Od 2010 dalje je ocenjevalec za PRSPO (Priznanje RS za poslovno odličnost) po modelu EFQM (European Foundation for Quality Management).

KREDITNE TOČKE

Pridobitev kreditnih točk za dodatno izobraževanje Zdravniške zbornice Slovenije je v postopku.

KOTIZACIJA IN PRIJAVA

Redna prijava na dogodek
390 €

Velja ob redni prijavi in vključuje:

  • udeležbo na vseh predavanjih,
  • kosilo 1. dan konference,
  • dostop do e-gradiva,
  • večerno druženje,
  • osvežilne napitke ter prigrizke med odmori.


V ceno ni vključen DDV.


PRIJAVITE SE ZDAJ
, vsekakor pa do 1. marca 2018. Skrajni rok za odjavo od konference Zdravstveni razvojni forum je štiri dni pred konferenco. Odjava mora biti pisna. Pri kasnejši odjavi vam bomo zaračunali administrativne stroške, kot so zapisani v Splošnih pogojih poslovanja podjetja Planet GV.
Na podlagi prijave vam bomo poslali račun, ki ga poravnate v navedenem plačilnem roku. Kotizacijo za dogodek lahko poravnate tudi pred prejemom računa na IBAN SI56 0292 1008 9918 850 (Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana), sklic na št. 004197-matična št. plačnika.

VEČ FOTO UTRINKOV S KONFERENCE: 1. DEL, 2. DEL in 3. DEL.


Pot do odlične zdravstvene prakse

Pot do odlične zdravstvene prakse
dr. Andrej Robida


Knjiga Pot do odlične zdravstvene prakse vsebuje praktična vodila za izboljševanje lastne zdravstvene prakse. Pri njenem izboljševanju ne gre za raziskovalno metodo, ampak za izboljševanje ter standardizacijo procesov. Presoja prakse odkriva vrzeli glede na standarde in išče rešitev za njeno izboljšanje. Knjigi so dodani nekateri pripomočki za presojo. Ti so tudi na priloženem elektronskem mediju, tako da jih lahko uporabljate in priredite pri presojah vaše zdravstvene prakse.

Knjiga Pot do odlične zdravstvene prakse je primerna za zdravstvene strokovnjake, managerje v zdravstvu, zdravnike, medicinske sestre, farmacevte, fizioterapevte, študente , zdravstvene tehnike in vse, ki skrbijo za pacienta.

Za udeležence konference Zdravstveni razvojni forum je knjiga na voljo po zelo ugodni ceni 33 € z DDV (redna cena knjige je 44 € z DDV).
Knjigo Pot do odlične zdravstvene prakse lahko naročite ob prijavi na dogodek (vpis v opombe) ali pa preko spodnje povezave oziroma Knjigarne, kjer v opombe navedite, da knjigo naročate kot udeleženec/-ka konference Zdravstveni razvojni forum 2018.

NAROČILO


LOKACIJA

Grand Hotel Bernardin

Obala 2
6320 Portorož

GPS koordinate
E 13° 34' 9"
N 45° 31' 1"

T: 05 690 70 00 | F: 05/690 70 10
E: booking@bernardingroup.si
W: www.bernardingroup.si


T: 080 33 44
E: izobrazevanje@planetgv.si

NOČITVE

NUJNO: končni datum za rezervacije sob je 22.02.2018.

Udeleženci konference sami poskrbijo za rezervacijo hotela in plačilo nastanitve z opombo,
da so udeleženci konference Zdravstveni razvojni forum, saj zanje v času trajanja konference veljajo posebne cene.

Grand Hotel Bernardin 5*

Enospoteljna soba: 125 €/osebo
Dvoposteljna soba: 72,50 €/osebo

Cena vključuje:
  • nočitev,
  • samopostrežni zajtrk v hotelu,
  • parkirišče pred hotelom,
  • kopanje v hotelskem bazenu in Laguna morski park,
  • kopanje na hotelski plazi in zunanjih bazenih,
  • wi fi,
  • DDV.

Povsod se prišteje še turistična taksa: 1,27 € na osebo na noč in prijavnina 1 € na osebo.


Hotel Histrion 4*

Enospoteljna soba: 75 €/osebo
Dvoposteljna soba: 50 €/osebo

Cena vključuje:

  • nočitev,
  • samopostrežni zajtrk v hotelu,
  • parkirišče pred hotelom,
  • kopanje v hotelskem bazenu in Laguna morski park,
  • kopanje na hotelski plazi in zunanjih bazenih,
  • wi fi,
  • DDV.
Povsod se prišteje še turistična taksa: 1,27 € na osebo na noč in prijavnina 1 € na osebo.


Hotel Vile Park 3*

Enospoteljna soba: 65 €/osebo
Dvoposteljna soba: 45 €/osebo

Cena vključuje:

  • nočitev,
  • samopostrežni zajtrk v hotelu,
  • parkirišče pred hotelom,
  • kopanje v hotelskem bazenu in Laguna morski park,
  • kopanje na hotelski plazi in zunanjih bazenih,
  • wi fi,
  • DDV.
Povsod se prišteje še turistična taksa: 1,27 € na osebo na noč in prijavnina 1 € na osebo.

ORGANIZATOR

EKIPA

Metka Škofic
vodja projekta

T: 01/30 94 437
E: metka.skofic@planetgv.si

Polona Koštomaj
sodelovanje za podjetja

T: 01/30 94 449
E: polona.kostomaj@planetgv.si

Biserka Simčič
vodja programskega sveta

T: 031/366 433
E: biserka.simcic1@gmail.com