Jesenski posvet v zdravstvu

Odgovornost v zdravstvu


5. - 6. oktober 2017


Rimske terme

2. Jesenski posvet v zdravstvu

Slovenija je sredi največjih sprememb zakonodaje s področja zdravstvenega sistema v zadnjih 25 letih. Pogledi in mnenja o spremembah so si dokaj raznolika, vendar s skupnim imenovalcem: vsa so usmerjena v izboljšanje učinkovitosti delovanja sistema.

Podjetje Planet GV 5. in 6. oktobra 2017 v Rimskih Termah pripravlja že 2. Jesenski posvet v zdravstvu, ki je tudi letos vsebinsko v celoti usmerjen v še vedno bolečo in perečo problematiko odgovornosti v zdravstvu. S svojim delovanjem želimo v konstruktivnem duhu odstraniti ovire in podati platformo za odprto razpravo o temi, ki je v zadnjem času spet zelo aktualna. Predvsem pa se je ponovno izkazalo, da pojem odgovornost v zdravstvu nima neke skupne podstati, temveč jo vsak razume rahlo po svoje.

Pregledali bomo lanske zaključke, analizirali napredek in spremembe ter vsebine nadgradili z novimi pogledi, novimi znanji, aktualnim dogajanjem itd. Posvet je namenjen aktivnemu sodelovanju tako gostov kot slušateljev, da delijo svoja mnenja in poglede ter poiščejo potencialne rešitve.

Z nami bodo ponovno ključni akterji v sistemu zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, direktorji slovenskih bolnišnic in zdravstvenih domov, zasebniki, predstavniki zdravniških združenj, zavarovalnic in ponudniki rešitev s področja farmacije, medicinske opreme in razvoja novih tehnologij.

Vabimo Vas, da se nam pridružite na posvetu, prisluhnete kolegom in aktivno sodelujete v aktualnih razpravah.

Foto utrinki s posveta 2016

Celotna fotogalerija je na voljo na naši Facebook strani oziroma tukaj.

... iz programa

... ali o čem bomo govorili:

  • »Opravili smo program«. Kje so meje odgovornosti izvajalcev?
    Ali je naloga izvajalcev, da opravijo storitve v dogovorjenem (in plačanem obsegu), ali da poskrbijo za zdravstveno oskrbo na svojem območju? Kdo je odgovoren za to, da pacienti dobijo storitve, ki jih potrebujejo, izvajalec ali plačnik? Kako lahko razmejimo odgovornosti med prvih in drugih? Ali imamo enaka pričakovanja do zasebnikov koncesionarjev in do javnih ustanov na tem področju? Ali so v enakem položaju?
  • »Zdravljenje je potekalo v skladu z medicinsko doktrino in uveljavljenimi smernicami«. Kako veš?
    Ali imamo v Sloveniji smernice zdravljenja za posamezna stanja? Kdo je pristojen, da jih sprejme? Do kdaj veljajo? Kdo preverja, da so smernice spoštovane? Kdo zbira podatke o spoštovanju smernic pri zdravljenju pacientov? Ali uradne nacionalne klinične smernice sploh potrebujemo? Kdo jih potrebuje? Kje so meje med odgovornostjo strokovnih združenj in odgovornostjo organov državne uprave pri kliničnem delu?
  • Vloga cehovskih organizacij v zdravstvu: zastopanje interesov skupine ali zastopanje strokovnih stališč?
    Ali je Modra knjiga standardov in normativov strokovni ali politični dokument? Kakšno vlogo imajo zbornice, ko se opredelijo do zakonodajnih predlogov? Ali zastopajo znanstveno preverljiva stališča, stališče večine svojih članov, stališče zasebnikov ali drugo? V katerih okoliščinah je vključevanje cehovskih organizacij v politično razpravo sprejemljivo? Kdaj je primerno, da pozovejo ministra za zdravje, predsednika vlade ali drugega političnega predstavnika k odstopu? Ali so strokovni svetovalni organi ministrstva bolj nepristranski? Ali bi lahko takšen organ pozval ministra k odstopu?

Program

ČETRTEK, 5. OKTOBRA 2017
15.00-16.00

Sprejem udeležencev in registracija

16.00-16.15

Otvoritev konference

16.15-17.00

Odgovornost v zdravstvu

Prof. dr. Anton Jamnik, škof v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu

17.00-18.30

Okrogla miza: Odgovornost v zdravstvu

Moderira: prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., mednarodni svetovalec

Sodelujoči:

  • dr. Ana Medved, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje
  • prof. Igor Gregorič, dr. med., University of Texas Health Science Center, Houston, Texas, ZDA
  • prof. dr. Vojko Flis, dr. med., UKC Maribor
  • Jožef Kramberger, dr. med., ZD Lenart
  • Jelka Godec, poslanka v Državnem zboru
  • asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med., Splošna bolnišnica Celje
  • prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med., Avelana d.o.o.

20.00-22.00

Večerno druženje

PETEK, 6. OKTOBRA 2017
9.00-9.20

Uvodni nagovor

9.20-9.40

Varnost in kakovost v zdravstvu - za koga in zakaj?

Prof. Igor Gregorič, dr. med., University of Texas Health Science Center, Houston, Texas, ZDA

9.40-10.00

Komodifikacija in odgovornost v zdravstvu

Dr. Aleksandar Džakula, Medicinska fakulteta, Univerza v Zagrebu


Po Oxfordovem slovarju je komodifikacija opredeljen kot dejanje ali proces obravnavanja nečesa ali nekoga zgolj kot blaga. Komodifikacija se dandanes pojavlja na različnih področjih, kot so izobraževanje, šport in umetnost. Vse večja prisotnost pa se kaže tudi v zdravstveni oskrbi. Komodifikacija zdravstvene oskrbe ima pozitivne in negativne vidike. Tako kakovost storitev postaja višja zaradi konkurence med zdravniki in bolnišnicami. Boljši rezultat zagotavlja tudi standardizacija oskrbe. Komodifikacija ima prav tako velik vpliv tudi na poklicno etiko.

10.00-10.20

Odgovornost v zdravstvu v okviru ugotovitev Preiskovalne komisije v Državnem zboru RS

Jelka Godec, poslanka v Državnem zboru

10.20-10.40

Odgovornost za varnost pacientov - posameznik ali sistem?

Izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., FAAC

V prispevku bodo prikazani primeri napačnega pripisovanja odgovornosti posamezniku, kako razlikovati odločitve od dejanj, kako razločevati med odgovornostjo za sistem in odgovornostjo posameznika in kakšna naj bi bila strategija odgovornosti za varnost pacientov.

10.40-11.00

Razprava

11.00-11.30

Odmor za kavo

11.30-11.50

Osebna odgovornost zdravstvenih delavcev - vpliv na predolge čakalne dobe

prof. dr. Vojko Flis, dr. med., UKC Maribor

O odgovornosti v zdravstvu se v Sloveniji razpravlja desetletja. Na področju moralne ter etične odgovornosti, slednja je dejansko uzakonjena v Zakonu o zdravstveni dejavnosti, lahko v zadnjem desetletju opazujemo moralno ohlapnost. Enako velja za poklicno odgovornost. Določen premik je videti na področju odškodninske odgovornosti, kjer se zdi, da so slovenska sodišča v nekaterih primerih s prisojanjem sorazmerno visokih odškodnin želela opozoriti tudi na to, da je potrebno etično in poklicno odgovornost zdravstvenih delavcev pričeti razumevati v njuni prvinski zasnovi.

11.50-12.10

Odgovornost v zdravstvu - miti in legende

Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med., predstojnik Kardiologije Splošne bolnišnice Celje

Odgovornost predstavlja abstrakten pojem, ki vsebuje elemente strokovnosti, upoštevanja pravnih, etičnih in moralnih norm družbe v kateri živimo kot tudi elemente osebne vzgoje in empatije do sočloveka, ki je v stiski in se je obrnil na nas s prošnjo za pomoč. Kateri od elementov prevlada je odvisno od zornega kota opazovalca in njegovega položaja v zdravstvenem sistemu.

12.10-12.30

Vodenje je postavljanje prioritet ... Tudi v javnih zdravstvenih zavodih?

Jožef Kramberger, dr. med., ZD Lenart

Vodenje je postavljanje prioritet. Postavljanje prioritet pa terja polno odgovornost. V slovenskih javnih zdravstvenih zavodih, kjer smo regulirani s številnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, se vso poslovno leto soočamo s tveganji, ki nam onemogočajo resno postavljanje prioritet, za vodenje pa nimamo učinkovitih orodij. Kljub temu pa se še vedno pričakuje, da bodo vodstva javnih zdravstvenih zavodov polno odgovorno vodila in polno odgovorno sprejemala odgovornost.

12.30-12.50

Odgovornost, pooblastila in regulativa – ali so uravnoteženi?

Asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., direktor Kirurgije Bitenc

V prispevku bodo prikazani zakoni in predpisi, ki določajo odgovornost zdravnikov (moralno-etično, civilno-pravno, kazensko) in njihovo (ne)uravnoteženost s pooblastili pri izvajanju zdravniške službe v javnem zdravstvenem varstvu.

12.50-13.10

Odgovornost v zdravstvu in cehovske organizacije

Konrad Kuštrin, Sindikat Fides

13.10-13.30

Razprava

13.30-14.00

Odmor s prigrizkom

14.00-14.20

Odgovornost koalicijskih strank do zavez koalicije - kje in kdaj se konča?

Tomaž Gantar, predsednik Odbora za zdravstvo v Državnem zboru

14.20-14.40

Oblikovanje zdravstvenih politik: Ali je mogoče ločiti strokovne in politične razprave?

Mircha Poldrugovac, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje

Pozivi k prilagoditvi načina oblikovanja politik in predpisov, ki poudarjajo pomen podpore predlogov z dokazi, se v zadnjih letih vrstijo. Tudi zdravstveni sektor je izpostavljen tovrstnim pozivom. Posebnost zdravstvenega sektorja je pomembna vloga reguliranih poklicev, tako v strokovni kot v politični razpravi. Ali je slovensko okolje, v katerem se oblikujejo zdravstvene politike, dovolj dovzetno za predloge stroke? Ali je mogoče govoriti o strokovno oblikovanem predlogu politike? Ali sta stroka in politika edina legitimna oblikovalca predlogov politik in predpisov?

14.40-15.00

Odgovornost za čakalne dobe in čakajoče v zdravstvu

Mag. Marjeta Kuhar

Ključno pri ugotavljanju morebitne odgovornost za problematiko čakalnih dob in naraščajoče število čakajočih v zdravstvu je: Ali si je (zdravstvena) politika v zadostni meri prizadevala zagotoviti delujoč sistem zdravstvenega varstva, da dolgih čakalnih dob in čakajočih, predvsem nad dopustno čakalno dobo v našem zdravstvenem sistemu ne bi bilo?

Ker odgovornost, sama po sebi terja pojasnilo, kaj smo v zadnjem času naredili, da so se čakalne dobe skrajšale in zmanjšalo število čakajočih, bodo v prispevku predstavljeni zaključki iz analize spremljanja čakalnih dob in števila čakajočih za obdobje 2011 – 2017 ter vzroki zanje.

15.00-15.20

Poslanstvo slovenskega zdravnika - odgovornost kot posebna vrednota

Prof. dr. Metka Zorc, dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Zdravniki se moramo zavedati, da naš poklic ni povezan samo s predajanjem tehničnega znanja in nudenja zdravljenja bolnikom, pač pa predstavlja posebno poslanstvo, ki ga moramo imeti vedno v mislih. Le to nam omogoča, da opravljamo uspešno klinično prakso in da postavljamo pred vse naše delo poseben, človeški odnos do bolnika, ki nam je zaupal svoje življenje. Odgovornost, ki jo je potrebno vrednotiti vsakodnevno je tista vizija, ki omogoča, da je izid zdravljenja uspešen.

15.20-15.40

Odgovornost do reforme in sprememb v zdravstvu

Dr. Božidar Voljč, dr. med.

15.40-16.00

Razprava

16.00-16.05

Zaključek

Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.


Predavatelji

Z nami na posvetu bodo:

  • dr. Ana Medved, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje,
  • prof. dr. Anton Jamnik, škof v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Slazburgu,
  • prof. Igor Gregorič, dr. med., University of Texas Health Science Center, Houston, Texas, ZDA,
  • dr. Aleksandar Džakula, Medicinska fakulteta, Univerza v Zagrebu,
  • prof. dr. Marjeta Zorc, dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
  • prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., mednarodni svetovalec,
  • prim. asist. Daniel Grabar, dr. med., strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota,
  • izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., FACC,
  • asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med., predstojnik Kardiologije Splošne bolnišnice Celje,
  • Mircha Poldrugovac, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje,
  • asist. mag. Marko Bitenc, dr. med., direktor Kirurgije Bitenc,
  • dr. Božidar Voljč, dr. med.,
  • mag. Marjeta Kuhar,
  • prof. dr. Vojko Flis, dr. med., UKC Maribor,
  • Jožef Kramberger, dr. med., ZD Lenart,
  • prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med., Avelana d.o.o.,
  • Tomaž Gantar, predsednik Odbora za zdravstvo v Državnem zboru,
  • Konrad Kuštrin, Sindikat Fides,
  • Jelka Godec, poslanka v Državnem zboru.

 
Biserka Simčič

programski vodja posveta

Biserka Simčič je soavtorica Strategije za kakovost in varnost v Sloveniji in posledično vodja projekta Modela vzpostavitve sistema akreditacij v Sloveniji.

Več.

Biserka Simčič je po poklicu specialistka poslovne ekonomije. V zadnjih dvajsetih letih se vseskozi izobražuje s področja kakovosti in varnosti na področju zdravstva. Je soavtorica Strategije za kakovost in varnost v Sloveniji in posledično vodja projekta Modela vzpostavitve sistema akreditacij v Sloveniji, kjer so bile njene naloge prednostno usmerjene predvsem v uvajanje sistemov kakovosti in ustvarjanje pogojev za akreditacijo bolnišnic ter sistemsko implementacijo kakovostne in varne zdravstvene oskrbe.

Bila je vodilna ocenjevalka na področju poslovne odličnosti in razsodnica v postopku PRSPO, je vodilna ocenjevalka standardov ISO 9001:2000 ter vodilna presojevalka standardov NIAHO in AACI.

Sodeluje v mednarodnih projektih kot strokovnjak na področju ocenjevanja akreditacijskih programov in vpeljevanja sistemov kakovosti in varnosti v zdravstvu. Je članica skupine strokovnjakov TAIEX. Uspešno je zaključila izobraževanje za evropskega managerja kakovosti z mednarodnim certifikatom. Je habilitirana predavateljica za področje kakovosti v zdravstvu ter članica različnih združenj. Prepoznana je kot avtorica in soavtorica publikacij s področja kakovosti in varnosti, avtorica znanstvenih in strokovnih člankov ter predavateljica na številnih strokovnih srečanjih ter konferencah doma in v tujini.


 
Prof. dr. Igor Gregorič, dr. med.

Univerzitetna klinika Memorial Hermann Hospital, ZDA

Prof. dr. Igor Gregorič, dr. med. je ustanovitelj in predsednik Medicinskega centra Medartis. Je kardiovaskularni in torakalni kirurg, ki že več kot 25 let svojo profesionalno kariero gradi v Texas Medical Centru, ZDA.

Več.

Prof. dr. Igor Gregorič, dr. med. je ustanovitelj in predsednik Medicinskega centra Medartis. Je kardiovaskularni in torakalni kirurg, ki že več kot 25 let svojo profesionalno kariero gradi v Texas Medical Centru, ZDA, največjem medicinskem konglomeratu na svetu z več kot 150.000 zaposlenimi.

Prof. dr. Gregorič je bil zaposlen v Texas Heart Inštitutu kot kardiovaskularni in torakalni kirurg od svojega prihoda v Houston leta 1984 do marca letos. Texas Heart Inštitut je ena petih vodilnih klinik za srčna in žilna obolenja v ZDA.

Po končani specializaciji iz kardiovaskularne in torakalne kirurgije na Teksaški univerzi v Houstonu, je bil povabljen, da se zaposli kot enakovredni član v ekipi enega največjih kardiovaskularnih kirurgov vseh časov prof. dr. Dentona Cooleya, kar je z veseljem sprejel.

Dr. Denton Cooley je pionir srčne kirurgije, saj je v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja opravil prvo uspešno transplantacijo srca v ZDA, vstavil prvo umetno srce v človeka na svetu, opravil prvo operacijo anevrizme aorte na svetu, opravil prvo uspešno operacijo VSD in korekcijo anevrizme levega prekata….in še mnoge pionirske operativne posege pri korekcijah otroških srčnih anomalij na svetu. V ekipi dr. Cooleyja sodelujeta še prof. dr. O. H. Frazier, eno največjih svetovnih imen za mehansko srčno podporo, in prof. dr. G. J. Reul, eden največjih svetovnih strokovnjakov na področju kirurgije koronarnih arterij.

Kljub možnosti nadaljevanja bogate kariere v Texas Heart Inštitutu, pa je prof. dr. Gregorič pred kratkim sprejel nov izziv. Zaradi svojega znanja in dolgoletnih izkušenj je bil spomladi 2012 povabljen, da na Medicinski Fakulteti pri Teksaški univerzi v Houstonu, ki je tudi ena od desetih največjih univerz in medicinskih fakultet v ZDA, ter v bolnišnici Memorial Hermann, ki deluje v sklopu medicinske fakultete in pokriva 35% vseh pacientov s kardiovaskularnimi obolenji v Houstonu, ustanovi nov oddelek oz. center za zdravljenje pacientov s srčnim popuščanjem. To mu je uspelo v izredno kratkem času in od sredine marca 2012 je direktor celotnega programa novega Centra za srčno popuščanje, vodi pa tudi kirurški del novoustanovljenega oddelka za visokorizično kirurgijo srca, napredno srčno popuščanje, kardiopulmonarno podporo, transplantacije srca in v kratkem tudi transplantacijo pljuč.

Veliko svojega časa namenja tudi raziskovalnemu delu na Centru za raziskave srčnih in žilnih obolenj na Medicinski fakulteti in Texas Heart Inštitutu, ki oba delujeta v sklopu Teksaške univerze, pisanju strokovnih člankov in knjig ter poučevanju na M.D. Anderson Cancer Centre, ki je vodilna institucija za preprečevanje in zdravljenje rakavih obolenj v svetu.

Nenazadnje je dr. Gregorič tesno povezan s slovenskim zdravstvom sektorjem v Ljubljani, saj se pri njem v Houstonu stalno izobražuje veliko število študentov obeh slovenskih medicinskih fakultet. Do sedaj je opravljalo vaje iz kirurgije v Houstonu skoraj 1000 študentov. Poleg tega pa je v zadnjih 20 letih s pomočjo dr. Gregoriča obiskalo Texas Medical Center nešteto specializantov in specialistov iz Slovenije in drugih držav Evrope, Afrike, Južne Amerike in Azije.

Dr. Gregorič je tudi organizator ali soorganizator velikih strokovnih srečanj iz področja žilne in srčne kirurgije v Sloveniji in drugod po svetu, posebej iz področja srčnega popuščaja, kjer z dr. Vrtovcem iz Centra za srčno popuščanje v Kliničnem centru v Ljubljani vsako leto na kongres v Slovenijo privabita samo svetovno elito s tega področja.

 
Prim. asist. Daniel Grabar, dr. med.

Splošna bolnišnica Murska Sobota

Prim. asist. Daniel Grabar, dr. med. je strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota. Kot predstavnik vodstva za kakovost na več načinov tvorno udejanja zahteve vodenja kakovosti in varnosti pacientov.

Več.

Primarij asistent Daniel Grabar, dr.med., specialist anesteziologije in reanimatologije, strokovni direktor, transplantacijski koordinator Splošne bolnišnice Murska Sobota in vodja Urgentnega centra. Kot Predstavnik vodstva za kakovost na več načinov tvorno udejanja zahteve vodenja kakovosti in varnosti pacientov, veliko prizadevanj pa vlaga v razvijanje donorskega programa. Dvajsetletno pedagoško delo z zdravstvenimi tehniki kot predavatelj nadaljuje na programu visokošolskega izobraževanja zdravstvene nege in je asistent na Medicinski fakulteti. Je podpredsednik Strokovnega sveta za anesteziologijo in intenzivno medicino, član Akreditacijskega sveta na Ministrstvu za zdravje ter presojevalec ISO standarda in akreditacijskih ustanov. Je član več projektnih skupin na Ministrstvu za zdravje predvsem na področju vodenja kakovosti in varnosti v zdravstvu in na področju Urgentne medicine. Na strokovnih srečanjih se pogosto pojavlja kot predavatelj na teme o kakovosti in varnosti v zdravstvu.

 
prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med.

mednarodni svetovalec

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing. mat., je specialist interne medicine z bogatimi izkušnjami in znanji na področju upravljanja zdravstva. Izkušnje je pridobil kot strokovni direktor splošne bolnišnice, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje...

Več.

Prim. mag. Dorjan Marušič, dr. med., dipl. ing. mat., je specialist interne medicine z bogatimi izkušnjami in znanji na področju upravljanja zdravstva. Izkušnje je pridobil kot strokovni direktor splošne bolnišnice, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, svetovalec generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter kardiolog v ambulantni dejavnosti. Bil je predsednik projekta upravljanja sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji od leta 2001 do 2004. Od leta 2010 do februar 2012 je bil minister za zdravje v Sloveniji. Od leta 2013 dalje je član odbora strokovnjakov o učinkovitih načinih Vlaganje v zdravje pri GD SANCO (Expert Panel on Effective Ways of Investing in Health at DG SANCO).

Sodeloval je na številnih nacionalnih in mednarodnih projektov glede sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, plačilnih metod, izboljšanja kakovosti, nacionalne standardizacije podatkov in zdravstvene informatike.

 
Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med.

predstojnik Kardiologije Splošne bolnišnice Celje

Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med. od leta 2006 dela kot interventni kardiolog v Splošni bolnišnici Celje, leta 2010 je postal vodja Laboratorija za invazivno srčno diagnostko, od leta 2011 pa opravlja delo predstojnika Kardiologije Splošne bolnišnice Celje.

Več.

Asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med. se je rodil 11.1.1973 v Celju, kjer je končal osnovno šolo in Naravoslovno matematično gimnazijo v sklopu Srednje tehniške šole Celje. Leta 1991 je po opravljenem sprejemnem izpitu pričel s študijem medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je zaključil kot prejemnik Oražnove nagrade za najboljšega študenta letnika 10.6.1998. Od 1.8.1998 je zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. 28.2.2003 je z opravljenim specialističnim izpitom zaključil specializacijo iz interne medicine in nadaljeval svoje delo kot specialist na Oddelku za bolezni srca, pljuč in ožilja Splošne bolnišnice Celje. Leta 2008 je dosegel naziv doktorja znanosti z doktorsko disertacijo na področju srčnega popuščanja. Od leta 2006 dela kot interventni kardiolog, leta 2010 je postal vodja Laboratorija za invazivno srčno diagnostko, od leta 2011 pa opravlja delo predstojnika Kardiologije Splošne bolnišnice Celje. V sodelovanju z Oddelkom za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje od leta 2011 sodeluje tudi kot operater v programu implantacij stalnih srčnih vzpodbujevalcev. Leta 2012 je za 12 mesecev opravljal funkcijo vršilca dolžnosti strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje, od leta 2013 pa opravlja funkcijo namestnika strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Leta 2013 je pridobil tudi naziv specialist kardiologije in vaskularne medicine. V letu 2016 je pričel opravljati funkcijo koordinatorja neoperativnih strok Splošne bolnišnice Celje.

Ob rednem delu sodeluje tudi v aktivnem izobraževanju kolegov v lastni ustanovi ter na domačih in tujih izobraževalnih srečanjih. Skupaj s kolegi redno objavlja prispevke v domači in tuji literature, njihov oddelek je aktivno vključen v več mednarodnih kliničnih raziskav, v mednarodni multicentrični raziskavi ReDual PCI opravlja funkcijo nacionalnega koordinatorja za Slovenijo. Je aktiven član Upravnega odbora Združenja kardiologov Slovenije, trenutno tudi podpredsednik Združenja kardiologov Slovenije. Aktivno obvlada slovenski, angleški, nemški, hrvaški, srbski in makedonski jezik.

 
Asist. Mag. Marko Bitenc, dr. med.

Direktor Kirurgije Bitenc / torakalni kirurg

Asist. Mag. mark Bitenc, dr. med. je opravil dva mandata kot predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, bil pa je tudi predsednik EFMA/WHO (European Forum of Medical Associations).

Več.

Asist. Mag. mark Bitenc, dr. med. je na Medicinski fakulteti v Ljubljani diplomiral leta 1985, leta 1987 je opravil pripravništvo. Bil je ali je še član naslednjih združenj: Evropsko združenje torakalnih kirurgov, Združenje torakalnih kirurgov Slovenije, Zdravstveni svet Republike Slovenije, član Glavnega odbora CPME (Standing Committee of European Physicians), prvi podpredsednik CPME, član Strokovnega sveta Ministra za zdravje Republike Slovenije. Bil je asistent za predmet kirurgija na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Opravil je dva mandata kot predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, bil je tudi predsednik EFMA/WHO (European Forum of Medical Associations). Licenco za zdravnika splošne kirurgije ima od leta 1993 (Zdravniška zbornica Slovenije), FETCS od leta 2001.

 
Izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., FACC

Prosunt

Izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., FACC je izredni profesor pediatrije in javnega zdravja in upokojeni otroški kardiolog. Zadnjih 15 let se intenzivno ukvarja s kakovostjo v zdravstvu in varnostjo pacientov.

Več.

Izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., je izredni profesor pediatrije in javnega zdravja in upokojeni otroški kardiolog. Zadnjih 15 let se intenzivno ukvarja s kakovostjo v zdravstvu in varnostjo pacientov.
S področja kakovosti v zdravstvu in varnosti pacientov se je izobraževal na University of Florida, Johns Hopkins University, Bloomberg School of Public Health in Western Reserve University v ZDA.
Kakovosti in varnost poučuje na drugi stopnji na Fakulteti za zdravje Jesenice in Novo mesto. Od leta 2001 do 2007 je vodil Oddelek za kakovost v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje in sopredsedoval delovni skupini Evropske komisije za varnost pacientov, kjer je pomagal ustanoviti Evropsko mrežo za varnost pacientov. Je avtor več kot 60 člankov s področja kakovosti in varnosti v zdravstvu in avtor knjige "Pot do odlične zdravstvene prakse" ter "Napake pri zdravstveni obravnavi pacientov - Sistematična analiza globljih vzrokov za napake in njihovo preprečevanje." Njegovo ožje področje je varnost pacientov.
Je izvedenec pri Technical Assistance and Information Exchange Evropske komisije in član American Society of Professinals in Patient Safety pri National Patient Safety Foundation v ZDA ter Slovenskega združenja za kakovost in varnost v zdravstvu.

 
dr. Aleksandar Džakula

Medicinska fakulteta v Zagrebu

Dr. Aleksandar Džakula je kot strokovnjak sodeloval v reformnih procesih organizacijskih sprememb zdravstvenega varstva na Hrvaškem pod okriljem ministrstva za zdravstvo in socialno varnost.

Več.

Dr. Aleksandar Džakula je strokovnjak na področju organizacije zdravstvenih storitev. Ima več kot 15 let izkušenj na področju analize zdravstvenih storitev, raziskav in razvoja na Hrvaškem in v tujini. Aktivno je sodeloval kot strokovnjak in vodja projektov pri številnih dejavnostih in programih v zvezi z zdravstvenim varstvom. Njegov poudarek je na organizacijskih spremembah v sistemu zdravstvenega varstva, zlasti na področju upravljanja zdravstvenega sistema in procesov v javni upravi. Večina njegovih raziskav in analiz je objavljenih v mednarodni znanstveni in strokovni literaturi.
Kot strokovnjak je sodeloval v reformnih procesih organizacijskih sprememb zdravstvenega varstva na Hrvaškem pod okriljem ministrstva za zdravstvo in socialno varnost.

 
Prof. dr. Anton Jamnik

škof v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Slazburgu

Dr. Anton Jamnik kot član Evropske akademije znanosti in umetnosti veliko sodeluje z različnimi ustanovami po celem svetu. Predaval je v ZDA, Angliji, v Salzburgu, v Argentini, na Japonskem v Tokiju in na različnih drugih univerzah.

Več.

Dr. Anton Jamnik, rojen leta 1961, je ljubljanski pomožni škof (imenovan 2005, posvečen januarja 2006), redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu (2008), honorarni predavatelj za filozofijo in religijo na Fakulteti za poslovne vede Katoliškega inštituta v Ljubljani (2010) in izredni profesor za filozofijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani (2012).

Magistriral je leta 1993 v Ljubljani z magistrsko nalogo Sveto med transcendenco in imanenco v sodobni slovenski filozofski misli. Leta 1997 je doktoriral v Oxfordu z disertacijo Rawlsov poskus etične utemeljitve liberalizma. Od avtorskih del je najpomembnejša knjiga Liberalizem in vprašanje etike (Ljubljana 1998). Kot del monografije je leta 2009 izšla njegova razprava o komunitarizmu v odnosu do liberalizma. V knjigi Med vagabundom in romarjem (Ljubljana 2012) obravnava temeljna etična vprašanja, liberalizem, vprašanja s področja filozofije religije, ter vprašanje slovenske osamosvojitve.

Kot član Evropske akademije znanosti in umetnosti veliko sodeluje z različnimi ustanovami po celem svetu. Predaval je v ZDA (Harvard, Boston College, Georgetown University), Angliji (Oxford, Cambridge), v Salzburgu, v Argentini, na Japonskem v Tokyu (Sophia University in Tsuda University) in na različnih drugih univerzah. Aktivno sodeluje tudi z Mednarodnim inštitutom za poslovno etiko v Pekingu (Kitajska), intenzivno sodeluje v skupnih projektih s Katoliško Univerzo v Buenos Airesu (Argentina) in Univerzo v Dublinu, ter Ateneno de Manila University na Filipinih, Taiwanu in Šanghaju na Kitajskem.

 
Mag. Marjeta Kuhar

strokovnjakinja za področje analiz delovanja in upravljanja zdravstvenega sistema

Mag. Marjeta Kuhar v zadnjih letih, kot zainteresirana strokovna javnost, konkretno na podlagi podatkov in analiz, opozarja na problematiko čakalnih dob in naraščajočega števila čakajočih ter na vzroke za njihov nastanek.

Več.

Mag. Marjeta Kuhar je univerzitetna diplomirana ekonomistka z znanji s področja analiz delovanja in upravljanja zdravstvenega sistema, ki jih je pridobila tudi na Ministrstvu za zdravje. Diplomirala je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani iz Strateškega planiranja v Slovenskih bolnišnicah. Magistrirala, pa iz Analize izvajanja zdravstvenega varstva na primarni ravni v Republiki Sloveniji v kateri je postavila model za reorganizacijo mreže javne zdravstvene službe na primarni, sekundarni ter terciarni ravni, ki bi ga kazalo implementirat v prakso.

V zadnjih letih, kot zainteresirana strokovna javnost, tudi javno na Odboru za zdravstvo v Državnem zboru v sodelovanju z nekdanjimi ministri za zdravje in svetovalcem Predsednika RS, konkretno na podlagi podatkov in analiz, opozarja na problematiko čakalnih dob in naraščajočega števila čakajočih ter na vzroke za njihov nastanek. Od leta 1993 je sodelovala z več ministri za zdravje, državnimi sekretarji ter mednarodno priznanimi strokovnjaki. Je predstavnica mlajše (digitalne) generacije, ki se še uveljavlja, in svoje strokovne prispevke ter analize javno objavlja v elektronskih medijih. Večina njenih raziskav in analiz je dostopna na spletu, nekaj pa tudi v domači strokovni literaturi ter dnevnem časopisju.

 
dr. Božidar Voljč, dr. med.

specialist družinske medicine in doktorand Javnega zdravstva

Dr. Božidar Voljč, dr. med., specialist družinske medicine in doktorand Javnega zdravstva. Je predsednik Državne komisije za medicinsko etiko, svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti za področje gerontologije...

Več.

Dr. Božidar Voljč, dr. med., specialist družinske medicine in doktorand Javnega zdravstva. Je predsednik Državne komisije za medicinsko etiko, svetovalec Slovenske akademije znanosti in umetnosti za področje gerontologije in član Task Forces pri AGE Platform Europe v Bruslju. Od 1992 do 1997 je bil minister za zdravstvo Republike Slovenije, od 2001 do 2005 član Stalnega odbora pri Evropskem uradu Svetovne zdravstvene organizacije v Kopenhagnu, od 2006 do 2009 pa član Izvršilnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Bil je direktor Zdravstvenega doma Kočevje-Ribnica in Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.

 
Mircha Poldrugovac, d. med.

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Mircha Poldrugovac je specialist javnega zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer sodeluje pri različnih mednarodnih in nacionalnih projektih s področja sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenih modelov.

Več.

Mircha Poldrugovac je specialist javnega zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer sodeluje pri različnih mednarodnih in nacionalnih projektih s področja sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenih modelov. Kot svetovalec na Ministrstvu za zdravje, je v okviru Sektorja za kakovost in varnost sistema zdravstvenega varstva, sodeloval pri številnih aktivnostih namenjenih izboljšanju kakovosti in varnosti v zdravstvu, npr. pri pripravi Nacionalne strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu ter pri pripravi nacionalnih poročil o kazalnikih kakovosti v zdravstvu.

 
prof. dr. Metka Zorc, dr. med.

Medicinska fakulteta v Ljubljani

Prof. dr. Metka Zorc, dr. med., je specialistka interne medicine, specialistka kardiologije in vaskularne medicine, predsednica uprave MC MEDICOR Slovenija, redna profesorica Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Več.

Prof. dr. Metka Zorc je redna profesorica Medicinske fakultete v Ljubljani. Na osnovi dolgoletnih izkušenj, pridobljenih v tujini in doma je s svojim entuziastičnim delom, strokovnim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi ustvarila Mednarodni center za zdravljenje bolezni srca in žilja MC Medicor Slovenija.
Po desetih letih delovanja je center postal vodilna Evropska ustanova z izjemnim rezultatom zdravljenja in najnižjo smrtnostjo na zahtevnih operativnih posegih.
Študij medicine je končala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Istočasno je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani končala tudi študij biologije.
Specializacijo iz interne medicine je zaključila v Ljubljani z uspešno opravljenim specialističnim izpitom. Specializacijo s področja kardiologije je opravljala na Kliniki v Clevelandu (Cleveland Clinic Foundation). Po končani specializaciji se je dodatno izpopolnjevala na Univerzitetni kliniki v Ženevi ter na Univerzi Favaloro v Buenos Airesu. Istočasno je končala študij medicinskega management v Vivey-ju (Švica).
Doktorsko disertacijo z naslovom: “Aterosklerotične spremembe koronarnih arterij v primerjavi z motnjo v metabolizmu lipidov in ogljikovih hidratov” je uspešno zagovarjala na Medicinski fakulteti v Ljubljani z oceno suma cum laude.
Pod njenim vodstvom je bila uspešno izvršena prva transplantacija srca v takratni skupni državi Jugoslaviji, prav tako je prva v takratni državi opravila biopsijo srčne mišice. Na Histološkem inštitutu v Ljubljani je istočasno razvila nove metode analize srčno – mišičnega tkiva in uvedla sodobne principe zdravljenja bolezni miokarda v Slovenskem prostoru.
Dolgoletne izkušnje na področju histoloških raziskav aterosklerotičnega procesa koronarnih arterij in raziskav bolezni srčne mišičnine je združila z uspešno klinično prakso.
Združila je povezave med Medicinsko fakulteto v Ljubljani, Clevelandsko kliniko, (ZDA), Favaloro Foundation, Buenos Aires, (Argentina) ter Kantonalno bolnico v Ženevi, Lausani (Švica). To dragoceno sodelovanje ohranja in poglablja še danes skozi številne raziskovalne projekte in vsakoletne mednarodne konference.
Rezultati odlične klinične prakse družene z raziskovalnim delom ob povezavi in podpori kolegov iz tujine nadaljuje kot predsednica uprave na čelu Mednarodnega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR Slovenija.
Od marca leta 2014 je redna članica Evropske akademije znanosti in umetnosti. Podeljen ji je bil prestižni naslov akademik.

 
Prof. dr. Vojko Flis, dr. med.

UKC Maribor

Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. je bil dolga leta strokovni vodja Klinike za kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru (UKCM), junija letos pa je postal njegov direktor.

Več.

Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. je končal Medicinsko fakulteto v Ljubljani leta 1979, leta 1983 je opravil specialistični izpit iz splošne kirurgije. Po opravljeni specializaciji se je posvetil področju žilne kirurgije, na katerem dela še danes. Je redni profesor kirurgije na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Dolga leta je bil strokovni vodja Klinike za kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru (UKCM), od junija leta 2017 je direktor UKCM. Njegova bogata biografija je dosegljiva v sistemu COBISS. Med ostalim je bil med pobudniki rednih letnih srečanj Medicina in pravo v Mariboru, ki so med drugim, spodbudila tudi nastanek sodobnega zakona o bolnikovih pravicah.

 
Jožef Kramberger, dr. med.

Zdravstveni dom Lenart

Jožef Kramberger, dr. med. s skorajda 20 letnimi izkušnjami vodenja javnega zavoda verjame, da razvoj vsake družbe, še posebej pa zdravstvenega doma, kot nosilca primarnega zdravstva, morajo sooblikovati vsi njegovi deležniki...

Več.

Jožef Kramberger, dr. med. spec. je specialist družinske medicine in dolgoletni direktor Zdravstvenega doma Lenart. Po uspešno zaključeni Medicinski fakulteti v Ljubljani je opravil specializacijo splošne medicine v Ljubljani. Sodeloval je pri različnih nacionalnih projektih in aktivnostih s področja varovanja zdravja – preventive, kot soavtor je sodeloval pri izdajanju knjižnih del s področja zdravja ter predaval na različnih strokovnih srečanjih ter konferencah. S skorajda 20 letnimi izkušnjami vodenja javnega zavoda verjame, da razvoj vsake družbe, še posebej pa zdravstvenega doma, kot nosilca primarnega zdravstva, morajo sooblikovati vsi njegovi deležniki – tako koristniki njihovih storitev, zaposleni kot nosilci teh storitev, pa tudi organi zavoda, ustanovitelji in ostale institucije, ki so neposredno ali posredno vključene v delovanje javnega zavoda.

 
prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med.

Avelana d.o.o.

Novembra 2005 je ustanovil lastno podjetje Avelana d.o.o. ter opravlja diagnostiko in zdravljenje vseh žilnih obolenj, ukvarja pa se tudi z raziskovanjem in izobraževanjem na področju žilnih obolenj. Maja 2016 je pričel z gradnjo Kirurškega centra Avelana s tremi operacijskimi dvoranami, manjšo enoto za intenzivno nego, petimi bolniškim sobami in dnevno bolnišnico.

Prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med. je rojen 17. novembra 1955 v Ljubljani. Leta 1980 je promoviral na Oddelku za splošno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Specialistični izpit iz splošne kirurgije je opravil leta 1989. Od tega leta je kot specialist kirurgije delal na Oddelku za žilno kirurgijo v Splošni bolnišnici Novo mesto. Leta 1991 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani opravil magisterij iz eksperimentalne kirurgije. Iz žilne kirurgije se je dodatno izobraževal tudi v Veliki Britaniji (Bristol Royal Infirmary) in na Češkem (Nemocnice na Homolce).
Od januarja 1998 do 2005 je bil vodja programa žilne kirurgije v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina in bil hkrati med marcem 1998 in januarjem 2000 tudi predstojnik oddelka za žilno kirurgijo v Splošni bolnišnici Celje. Od januarja 2000 do leta 2006 je bil vodja odseka za žilno kirurgijo v Splošni bolnišnici Novo mesto. Je član strokovnega svet Združenja za žilna obolenja Slovenskega zdravniškega društva, predsednik regijskega odbora Zdravniške zbornice Slovenije med leti 1995-1997 in 2004-2008, član European Society for Vascular Surgery, do leta 2002 podpredsednik Evropske federacije zdravnikov uslužbencev (Federation Europeenne des Medecins Salaries- FEMS) ter ustanovni član Združenja žilnih kirurgov Slovenije.
Novembra 2005 je ustanovil lastno podjetje Avelana d.o.o. ter opravlja diagnostiko in zdravljenje vseh žilnih obolenj, ukvarja pa se tudi z raziskovanjem in izobraževanjem na področju žilnih obolenj.
Dvakrat letno organizira mednarodni tečaj Ultrasound Guided Endovenous Laser/RF Treatment of Varicose Veins. Do sedaj se je tečajev udeležilo več kot 180 zdravnikov iz Slovenije in tujine.
Podjetje Avelana d.o.o je bilo že dvakrat zaporedoma imenovano z znakom Excellente, ki ga Gospodarska zbornica Slovenije podeljuje najuspešnejšim malim in srednjim podjetjem.
Maja 2016 je pričel z gradnjo Kirurškega centra Avelana s tremi operacijskimi dvoranami, manjšo enoto za intenzivno nego, petimi bolniškim sobami in dnevno bolnišnico.


Povzetki

Komodifikacija in odgovornost v zdravstvu
Aleksandar Džakula, Uršula Fabijanić, Rafaela Tripalo*

Od začetka zdravstvene oskrbe je bilo zdravniško delo priznano kot vrsta storitve (tudi v smislu duhovnega zdravljenja). Poleg tega je bila skrb za bolnike ali bolnišnična oskrba obravnavana tudi kot dobrodelna dejavnost. Čeprav sodobna zdravstvena oskrba spodbuja financiranje socialnega zdravstvenega varstva, se vse pogosteje pojavlja komodifikacija. Po Oxfordovem slovarju je komodifikacija opredeljena kot dejanje ali proces obravnavanja nečesa ali nekoga zgolj kot blaga. Komodifikacija se dandanes pojavlja na različnih področjih, kot so izobraževanje, šport in umetnost. Vse večja prisotnost pa se kaže tudi v zdravstveni oskrbi.
Komodifikacija zdravstvene oskrbe ima pozitivne in negativne vidike. Tako kakovost storitev postaja višja zaradi konkurence med zdravniki in bolnišnicami. Boljši rezultat zagotavlja tudi standardizacija oskrbe. Komodifikacija ima prav tako velik vpliv tudi na poklicno etiko. To vodi k zamenjavi poklicne etike s poslovno etiko, v kateri zdravstveno varstvo ni več domnevano kot nujno človekovo dobro, temveč kot blago. Nekatere vidike zdravstvenega varstva sicer res lahko obravnavamo kot blago, na primer laboratorijske teste, zdravila ali MRI. Medtem, ko je osebno razmerje med zdravnikom in pacientom, ena glavnih značilnosti zdravstvenega varstva, ki ga ni mogoče obravnavati na tak način. Čeprav sta v večini evropskih držav zdravje in zdravstveno varstvo opredeljeni kot človekovi pravici, ju številni zainteresirani prepoznavajo kot blago. Ta položaj, v katerem je zdravstvena oskrba hkrati človekova pravica in blago, spodbuja vprašanja: Ali je zdravstvo mogoče obravnavati kot blago? Ali je komodifikacija v zdravstvu dobra novica? Je pojav povezan z razvojem novih medicinskih tehnologij, zahtevami po zadovoljstvu pacientov ali dobičkom ključne gonilne sile? Kdo je odgovoren za spremljanje in upravljanje komercializacije v zdravstveni oskrbi?

* Avtorji so člani Motovun pobude, skupine strokovnjakov, ki spodbujajo nabor načel in vrednot, namenjenih razvoju in izboljšanju upravljanja zdravstvenega sistema in zdravstvene politike.


Odgovornost za varnost pacientov – posameznik ali sistem?
Izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., FAAC

Vprašanje je napačno, ker spodbuja neskončno razglabljanje. To vprašanje bi lahko razjasnili, če bi znali razločevati med človeško napako in namernimi kršitvami ter povezavo s sistemom, kjer delajo posamezni zdravstveni strokovnjaki in zdravstveni timi. Nekaj kar nismo nameravali storiti ne moremo spremeniti, vendar lahko v prihodnje spremenimo odločitve, ki so vodile do nenameravanega dogodka.
Pri nas še vedno obtožujemo posameznika, ko se zgodi napaka, kar se je pokazalo tudi pred nedavnimi katastrofalnimi dogodki. Sistem varnosti, če ga sploh imamo, pa se ne spremeni in tako v istem nespremenjenem sistemu ali procesu, čez čas drugi zdravstveni strokovnjaki naredijo podobno napako. Tako ustvarjamo začaran krog brez upanja, da bi se varnost pacientov kdaj izboljšala. Postavljamo vedno več pravil in jih obešamo na intranet, kjer nihče ne ve ali so dodana nova ali so se spremenila in podobno. Pravila so potrebna in lahko zagotovijo odličnost in namerna kršitev pravil velikokrat pomeni slab izid za pacienta. Če pa prihaja do nenamerne kršitve pravil, ima obtoževanja posameznika nasproten učinek od zaželenega.
Odgovornost je zagotovilo, da so dolžnosti glede uspešnosti in obnašanje posameznika ali organizacija ocenjeni. Pri odgovornosti na splošno velja, da mora posameznik ali organizacija razložiti in upravičiti svoje obnašanje in svoja dejanja. Odgovoriti mora na vprašanja tistemu, ki jim je dolžnost naložil in ki lahko razsodi o odgovornosti in naloži sankcije, kadar pričakovanja niso izpolnjena.
Ureditev odgovornosti v zdravstveni organizaciji pomeni komuniciranje njenih vrednot in ustvarjanje mej za nesprejemljiva in tvegana obnašanja, jasne zahteve po odličnosti in ustvarjanje psihološke varnosti znotraj sistema pravične kulture in ne kulture strahu, ki prevladuje pri nas. Vse skupaj tako varuje pacienta pred škodljivimi dogodki zaradi napak. Ključnega pomena pri odgovornosti so volja, znanje in udejanjanje vodenja klinično prakse. Vsak škodljivi dogodek je treba analizirati, tudi v smislu odgovornosti zanj, ali je šlo za človeško napako, za komplikacijo bolezni/postopka ali kršitev. Z analizo lahko popravimo sisteme in procese in zelo malokrat je treba uvesti sankcije za posameznika zaradi kršitev. Kadar pa mečemo vsak škodljivi dogodek v en koš, lahko pozabimo na izboljševanje varnosti pacientov.
Odgovornost za izboljševanje kakovosti in varnosti v zdravstvu nosijo vsi, tudi ustanove izven posamezne zdravstvene organizacije. Beseda »vsi« ne pomeni »nobeden«, pač pa da vsakdo nosi del odgovornosti, ki jo je moč natančno opredeliti in zahtevati.
V prispevku bodo prikazani primeri napačnega pripisovanja odgovornosti posamezniku, kako razlikovati odločitve od dejanj, kako razločevati med odgovornostjo za sistem in odgovornostjo posameznika in kakšna naj bi bila strategija odgovornosti za varnost pacientov.


Odgovornost v zdravstvu – miti in legende
Dr. Dragan Kovačić dr. med.

Odgovornost predstavlja abstrakten pojem, ki vsebuje elemente strokovnosti, upoštevanja pravnih, etičnih in moralnih norm družbe v kateri živimo kot tudi elemente osebne vzgoje in empatije do sočloveka, ki je v stiski in se je obrnil na nas s prošnjo za pomoč. Kateri od elementov prevlada je odvisno od zornega kota opazovalca in njegovega položaja v zdravstvenem sistemu. Pri tem je ključnega pomena uravnoteženost omenjenih elementov, saj v nasprotnem primeru lahko pride do njihove kolizije in situacij, ko odgovorno ravnanje do družbe ali države ne pomeni sočasno tudi odgovornega ravnanja do bolnika. Kako doseči harmonijo in predvsem kakšna je pri tem vloga zdravnika?


Oblikovanje zdravstvenih politik: Ali je mogoče ločiti strokovne in politične razprave?
Mircha Poldrugovac, dr. med.

Pozivi k prilagoditvi načina oblikovanja politik in predpisov, ki poudarjajo pomen podpore predlogov z dokazi, se v zadnjih letih vrstijo. Tudi zdravstveni sektor je izpostavljen tovrstnim pozivom. Posebnost zdravstvenega sektorja je pomembna vloga reguliranih poklicev, tako v strokovni kot v politični razpravi. Ali je slovensko okolje, v katerem se oblikujejo zdravstvene politike, dovolj dovzetno za predloge stroke? Ali je mogoče govoriti o strokovno oblikovanem predlogu politike? Ali sta stroka in politika edina legitimna oblikovalca predlogov politik in predpisov?
Nekatere izkušnje Slovenije pri oblikovanju predlogov politik in predpisov, lahko nudijo zanimiv vpogled v naše razumevanje odnosa med stroko in politiko. Priporočila uglednih organizacij, kot je Svetovna zdravstvena organizacija, glede postopka oblikovanja z dokazi podprtih politik in predpisov, so lahko koristno izhodišče za analizo teh primerov. Prepoznavanje pomanjkljivosti v postopku oblikovanja z dokazi podprtih politik v zdravstvu in razumevanje razlogov zanj, je lahko temelj za predlaganje izboljšave.


Odgovornost za čakalne dobe in čakajoče v zdravstvu
M
ag. Marjeta Kuhar


Podatki o čakalnih dobah in številu čakajočih v zdravstvu nas državljane, in tudi zdravstveno politiko, seznanjajo s stanjem v katerem se trenutno nahajamo. So pomemben pokazatelj, kakšna je časovna dostopnost (time accessibility) do zdravstvenih storitev, glede na zdravstvene potrebe prebivalstva.
Nepravočasna obravnava - predolgo čakanje na specialistični pregled ali poseg ima (lahko) za posledico, da neakutna stanja, postanejo akutna. To pa lahko resno ogrozi ali poslabša zdravje posameznika, povzroči slabšo kakovost življenja ali celo smrt. S finančnega vidika, pa povzroča bistveno višje stroške, glede na izide zdravljenja, kot bi jih imeli če bi pacienta obravnavali pravočasno.
Dolge čakalne dobe in naraščajoče število čakajočih, ki smo jim priča v zadnjih letih so s stališča vseh etičnih in deontoloških kodeksov v vseh zdravstvenih poklicih neetične. Zato mora zdravstvena politika za njihov nastanek prevzeti odgovornost ter na osnovi razpoložljivega znanja, sposobnosti in zmožnostmi pričeti problem reševati z vključevanjem tistih, ki ga lahko rešijo (zdravniki) ter tistih, ki pri tem sodelujejo iz drugih zdravstvenih poklicev. Današnje čakalne dobe in vedno večje število čakajočih, imajo svoje vzroke in posledice v (zdravstveni) politiki, ki ni naredila vsega kar bi lahko.
Ključno pri ugotavljanju morebitne odgovornost za problematiko čakalnih dob in naraščajoče število čakajočih v zdravstvu je: Ali si je (zdravstvena) politika v zadostni meri prizadevala zagotoviti delujoč sistem zdravstvenega varstva, da dolgih čakalnih dob in čakajočih, predvsem nad dopustno čakalno dobo v našem zdravstvenem sistemu ne bi bilo?
Ker odgovornost, sama po sebi terja pojasnilo, kaj smo v zadnjem času naredili, da so se čakalne dobe skrajšale in zmanjšalo število čakajočih, bodo v prispevku predstavljeni zaključki iz analize spremljanja čakalnih dob in števila čakajočih za obdobje 2011 – 2017 ter vzroki zanje.


Poslanstvo slovenskega zdravnika – odgovornost kot posebna vrednota
Akad. prof. dr. Metka Zorc, dr. med.

Zdravniki se moramo zavedati, da naš poklic ni povezan samo s predajanjem tehničnega znanja in nudenja zdravljenja bolnikom, pač pa predstavlja posebno poslanstvo, ki ga moramo imeti vedno v mislih. Le to nam omogoča, da opravljamo uspešno klinično prakso in da postavljamo pred vse naše delo poseben, človeški odnos do bolnika, ki nam je zaupal svoje življenje. Odgovornost, ki jo je potrebno vrednotiti vsakodnevno je tista vizija, ki omogoča, da je izid zdravljenja uspešen.

Zavedati se moramo, da je odgovornost potrebno živeti, ne samo kot prazno besedo, zapisano kot bolnikova diagnoza, pač pa mora za vsakega postati temeljni princip vsakodnevnega dela. Šele ko dejansko spoznamo, da odgovorno delo prinaša bolnikom varno zdravljenje, šele takrat je pot v našem poklicu edina prava.

Mnenja sem, da moramo zasledovati in spoštovati misli in hotenja naših učiteljev, spoštovati principe, ki so zapisani kot zagotovilo da bo zdravniški poklic resnično postal za vsakega od nas posebno poslanstvo. Tudi Slovenski zdravniki imamo posebno poslanstvo in verjamem, da se ga tudi vsi zavedamo. Kakšno naj bo to poslanstvo je že pred nekaj desetletji opredelil učitelj moderne medicine, prof. dr. Igor Tavčar:

»Slovenski zdravnik ima posebno poslanstvo… Posvetiti se mu morajo ljudje z globokim čutom za resnico, ljudje ki ljubijo življenje, naravo in so pripravljeni prevzeti odgovornost v službi našega posebnega poklica.


Osebna odgovornost zdravstvenih delavcev - vpliv na predolge čakalne dobe
Prof. dr. Vojko Flis, dr. med.


O odgovornosti v zdravstvu se v Sloveniji razpravlja desetletja. Na področju moralne ter etične odgovornosti, slednja je dejansko uzakonjena v Zakonu o zdravstveni dejavnosti, lahko v zadnjem desetletju opazujemo moralno ohlapnost. Enako velja za poklicno odgovornost. Določen premik je videti na področju odškodninske odgovornosti, kjer se zdi, da so slovenska sodišča v nekaterih primerih s prisojanjem sorazmerno visokih odškodnin želela opozoriti tudi na to, da je potrebno etično in poklicno odgovornost zdravstvenih delavcev pričeti razumevati v njuni prvinski zasnovi. Zaradi premikovna področju odškodninske odgovornosti na tem mestu ne bomo poglobljeno obravnavali etične in poklicne odgovornosti. V klasičnem civilnem pravu so bolniki in zdravniki ter zdravstvene ustanove, ki pacienta zdravijo, v pravnem odnosu. To načeloma velja tako za tako imenovane anglosaške kot za kontinentalne pravne sisteme, četudi se lahko znotraj ene ali druge skupine o natančni naravi tega odnosa lahko najdejo teoretične razlike (1,2). Presojanje odškodnina za morebitno nastalo škodo pri zdravljenju pa se v obeh sistem naslanja na iskanje krivde pri izvajalcu. Če ni krivde, v tem pravnem razmerju tudi ni odškodninske odgovornosti (2,3,4). V Sloveniji imamo podobne pravne razmere. Odškodninska odgovornost zdravnikov v Sloveniji ni urejena s posebnim zakonom, pač pa se za njeno obravnavanje uporabljajo splošne določbe o odškodninski odgovornosti, ki jih vsebuje Obligacijski zakonik (OZ). V slovenskem pravu je odgovornost zaradi zdravniške napake mogoča tako na pogodbeni kot na deliktni osnovi, vendar vedno po načelu krivde (5). Odškodninska odgovornost zdravnika in zdravstvenih ustanov se torej naslanja izključno na malomarnost in to na vsako stopnjo le-te. Za civilno odgovornost zdravnika je za razliko od kazenske dovolj že lahka malomarnost, ki pa se ocenjuje kot objektivna kategorija, in sicer z objektivnimi kriteriji za malomarnost. Pri ugotavljanju malomarnosti sodišča v civilni pravdi presojajo, ali se je zdravnik pri opravljanju medicinske dejavnosti držal standardov profesionalne skrbnosti, oziroma standardov strokovnega znanja, ki ga ima podoben istovrsten zdravnik v podobnih okoliščinah. Pri tem je potrebno za nastanek in presojo odškodninske obveznosti oziroma škode (premoženjske in nepremoženjske) v civilni pravdi opredeliti in pojasniti posamezne predpostavke, ki morajo biti sočasno izpolnjene — nedopustno škodljivo dejstvo oz. protipravnost, vzročno zvezo, škodo in odgovornost. Pravična denarna odškodnina pomeni za oškodovanca določeno zadoščenje, ki naj omili njegove težave. Namen odškodnine za nepremoženjsko škodo ni ne povrnitev škode niti kaznovanje povzročitelja škode. Tudi ustaljena slovenska sodna praksa poudarja izravnalno, reparacijsko funkcijo pri premoženjski in zadoščenje pri nepremoženjski škodi. (6). Vendar opisano velja zgolj za bolnike, ki so bili zdravljeni. Mnogo manj izkušenj, tudi pravnih, je z bolniki, ki izven zdravstvenih ustanov čakajo na čakalnih listah in se jim med čakanjem zdravstveno stanje lahko bistveno poslabša. Kdo je za to odgovoren? Na slednje vprašanje se pričel znotraj Evropske unije (EU) odgovor oblikovati šele s sodbo evropskega sodišča v primeru Yvonne Watts iz leta 2004. Evropsko sodišče je v primeru Yvonne Watts ugotovilo, da ima vsaka država EU sicer pravico, da področje zdravstva ureja po svoje, vendar ima vsak bolnik pravico do zdravljenja v razumnem roku. Avtor v svojem predavanju razpravlja o osebni odgovornosti zdravstvenih delavcev v okviru odškodninskega in kazenskega prava ter o posledicah presoje evropskega sodišča v primeru Watts na predolge čakalne dobe.

Literatura:
1. A. Merry, A. McCall Smith eds. Errors, Medicine and the Law, Cambridge University Press, Cambridge 2008.
2. Heberer J. Arzt und Recht. MWV Medizinisch Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft, Berlin 2013.
3. Studdert DM, Brennan TA. No-fault compensation for medical injuries. The prospect for error prevention. JAMA 2001;286:217-223.
4. Farrell AM, Devaney S, Dar A. No-fault compensation schemes for medical injury: a review. Scotish governement social research 2010.www.gov.scot/Resource/0039/00394407.pdf.
5. Samec Berghaus N, Pristovšek RF. Nova dognanja o odškodninski odgovornosti zdravnikov. Medicina in pravo. Razmerje med pacientom in zdravnikom. Maribor 2016. DOI 10.18690/9789616399760.2016 LeXonomica.Press -http://conferences.lexonomica.press.
6. Judikat VS0015689, Sodba II Ips 130/2012, VSM I Cp 1032/2011.

Kreditne točke

POSTOPEK ZA PRIDOBITEV KREDITNIH TOČK ZA DODATNO IZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE JE V TEKU

Pot do odlične zdravstvene prakse

Pot do odlične zdravstvene prakse
dr. Andrej Robida


Knjiga Pot do odlične zdravstvene prakse vsebuje praktična vodila za izboljševanje lastne zdravstvene prakse. Pri njenem izboljševanju ne gre za raziskovalno metodo, ampak za izboljševanje ter standardizacijo procesov. Presoja prakse odkriva vrzeli glede na standarde in išče rešitev za njeno izboljšanje. Knjigi so dodani nekateri pripomočki za presojo. Ti so tudi na priloženem elektronskem mediju, tako da jih lahko uporabljate in priredite pri presojah vaše zdravstvene prakse.

Knjiga Pot do odlične zdravstvene prakse je primerna za zdravstvene strokovnjake, managerje v zdravstvu, zdravnike, medicinske sestre, farmacevte, fizioterapevte, študente , zdravstvene tehnike in vse, ki skrbijo za pacienta.

Za udeležence Jesenskega posveta v zdravstvu je knjiga na voljo po zelo ugodni ceni 44 € z DDV (redna cena knjige je 88 € z DDV).
Knjigo Pot do odlične zdravstvene prakse lahko naročite ob prijavi na dogodek (vpis v opombe) ali pa preko spodnje povezave oziroma Knjigarne.

NAROČILO


Kotizacija in prijava

Redna prijava na dogodek
300 €

Vključuje udeležbo na posvetu, e-gradivo, večerno druženje in okrepčila med odmori.

Velja za prijave po 31. 8. 2017.

V ceno ni vključen DDV.


PRIJAVITE SE ZDAJ
, vsekakor pa do 30. septembra 2017. Skrajni rok za odjavo je štiri dni pred posvetom. Odjava mora biti pisna.

Pri kasnejši odjavi vam bomo zaračunali administrativne stroške, kot so zapisani v Splošnih pogojih poslovanja podjetja Planet GV.

Na podlagi prijave vam bomo poslali račun, ki ga poravnate v navedenem plačilnem roku. Kotizacijo za dogodek lahko poravnate tudi pred prejemom računa
na IBAN SI56 0292 1008 9918 850 (Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana), sklic na št. 004103-matična št. plačnika.


Lokacija

RIMSKE TERME

Terme Resort d.o.o.
Toplice 10,
3272 Rimske Toplice, Slovenija

T: + 386 3 574 20 00
E: info@rimske-terme.si
W: https://www.rimske-terme.si/sl/

Informacije o nastanitvi

Udeleženci posveta sami poskrbijo za rezervacijo hotela in plačilo nastanitve.


CENIK HOTELSKIH STORITEV - RIMSKE TERME

Informativne cene za nočitev z zajtrkom po osebi na dan (DDV je vključen):



Dvoposteljna soba - single use Dvoposteljna soba (na osebo)
Hotel**** 70 € 60 €

Turistična taksa in prijavnina nista vključeni v ceno nočitve.


Zaključki Jesenski posvet v zdravstvu 2016

Preberite si zaključke posveta 2016. Letošnje leto bomo analizirali napredek.

ZAKLJUČKI POSVETA 2016


Standardna izjava vsake zdravstvene ustanove v primeru, ko pride do neljubega dogodka oziroma incidenta.
Po mnenju dr. Alojza Ihana, ki je izjavo tudi pripravil, je taka izjava nujna za vsako zdravstveno ustanovo.

IZJAVA DIREKTORJA ZDRAVSTVENE USTANOVE


Na voljo so vam prezentcije (pdf) sodelujočih predavateljev na posvetu 2016.
Do gradiv dostopate z geslom JPZ2016.

PREZENTACIJE SODELUJOČIH


Partnerji

AmCham Slovenija

Sponzorji

Avelana
uradna kava posveta
Delikomat